Tekačica z največ olimpijskimi medaljami je mama

Na letošnjih olimpijskih igrah v Tokiu je dve olimpijski medalji osvojila ameriška atletinja Allyson Felix. To so bile njene pete olimpijske igre, na katerih je vedno pobirala medalje, in tako je z enajstimi medaljami postala tekačica z največ olimpijskimi medaljami v zgodovini. Toda Allyson ni samo vrhunska atletinja, leta 2018 je postala tudi mama. Tako jo je na letošnjih olimpijskih igrah lahko prvič spremljala tudi hčerka Camryn. Združitev obeh poklicev ni samoumevna. Allyson je okusila, kaj pomeni tvegati materinstvo kot vrhunska športnica, a je sprejela izziv in z utiranjem te poti pomaga še drugim mamam atletinjam.

Allyson Felix je vrhunska atletska šprinterka. S tekom je začela ob koncu osnovne šole, čez nekaj let pa je že osvojila srebrno medaljo na olimpijskih igrah v Atenah. Pri svojih 20 letih je leta 2005 na svetovnem prvenstvu v Helsinkih postala najmlajša svetovna prvakinja v teku na 200 metrov. V naslednjih letih so se zmage nadaljevale in vedno bolj je postajala znana.

Kot vrhunsko športnico jo je opazila blagovna znamka Nike in jo začela sponzorirati. Toda ko je Allyson sporočila, da načrtuje materinstvo, so ji sporočili, da ji bodo po porodu znižali pogodbo za 70 %, in ji dejali: »Veš, kje je tvoje mesto, in samo teci.« Allyson je vedela, da je združitev profesionalnega športa in materinstva težka, zato je potrebovala podporo. Večkrat je tudi že čutila, da je materinstvo med športnicami nekaj, o čemer se ne govori. Zato se je odločila, da bo aktivno utirala novo pot, ne le zase, temveč tudi za druge, da se jim ne bo treba odločati med športom, ki ga imajo rade, in materinstvom.

Odločila se je, da prekine pogodbo z znamko Nike, in začelo jo je sponzorirati podjetje za športna oblačila Athleta. S svojo zgodbo je šla v javnost in Nike je kmalu spremenil svojo politiko za podporo športnic v času materinstva, a se k njim ni vrnila. Ustanovila je celo svojo blagovno znamko za športne copate Saysh, za katero je izbrala slogan: »Poznam svoje mesto.« Začela je postajati glas za športnice matere. V nekem intervjuju je dejala: »Ko sem postala mama, se je moj fokus preusmeril v razmišljanje o tem svetu, v katerem bo odraščala moja hči. Nočem, da bi bojevala enake boje kot jaz. Ta situacija mi je dala tisto zadnjo spodbudo, ki sem jo potrebovala, da mi je pomagala najti svoj glas in sem lahko začela govoriti o teh zelo pomembnih vprašanjih.«

Tako je Allyson v sodelovanju s svojim sponzorskim podjetjem Athleta in Fundacijo za ženski šport ustanovila sklad Fundacija njena moč: Štipendija za nego otrok (The Power of She Fund: Child Care Grants). Na spletni strani sklada je zapisano: »Z donacijo za varstvo otrok Athleta in WSF nadaljujeta svoje delo, da bi posameznicam in skupnostim žensk pomagala doseči njihov neomejen potencial z zagotavljanjem sredstev, ki mamam-športnicam omogočajo tekmovanje brez ovir.«

Allyson iz prve roke pozna ovire, s katerimi se matere športnice soočajo. V sodelovanju s to fundacijo je omogočila pomoč sošportnicam materam, ki so se odpravile na tekmovanje v Tokio s finančno podporo za nego otrok.

Ko sem postala mama, se je moj fokus preusmeril v razmišljanje o tem svetu, v katerem bo odraščala moja hči. Nočem, da bi bojevala enake boje kot jaz. Ta situacija mi je dala tisto zadnjo spodbudo, ki sem jo potrebovala, da mi je pomagala najti svoj glas in sem lahko začela govoriti o teh zelo pomembnih vprašanjih.

Allyson Felix

Sklad je izplačal 200.000 USD v obliki nepovratnih sredstev za kritje stroškov varstva otrok za tekmovalke, od katerih mnoge nimajo znatnega sponzorstva podjetij, pri čemer je bilo vsaki prejemnici namenjenih 10.000 USD. Med njimi so bile: Gwen Berry, olimpijska metalka kladiva, olimpijska sabljačica Mariel Zagunis in paraolimpijska odbojkarica Lara Webster.

Allyson Felix je dokazala, da je mogoče združiti dve na videz nezdružljivi poti. Želi si, da bi se na športnice gledalo kot na celostne ljudi. Niso le športnice, ampak imajo poleg svoje kariere tudi življenje in si imajo pravico ustvariti družino. Prav tako si ne želi, da bi se morale ženske zaradi materinstva odpovedati športu, ki ga ljubijo. Utrla je svojo pot, pomaga jo utirati tudi drugim, prav tako pa je lahko zgled mnogim drugim ženskam, ki se v svojem poklicu in na svojih področjih srečujejo s podobno dilemo in izzivom.