Izgube in zmage

Splav pogosto v našem življenju pusti tako močan pečat, da to vpliva na vse, kar smo in delamo. Pomembno prepričanje, ki si ga lahko vsak prilasti, je: jaz nisem moje dejanje.

Ljudje smo več kot le ena odločitev

Ne glede na to, kaj smo v življenju naredili, mi nismo le to dejanje. Žal sebe včasih gledamo le skozi eno »napako«, ki smo jo storili in to nam zoža pogled na svet in nase. Pri splavu navadno opažam tak način gledanja nase: »Naredil/a sem splav, zato sem slaba oseba in si ne zaslužim nič dobrega – niti ozdravljenja. Ne zaslužim si, da bi se počutil/a bolje, ne zaslužim si, da bi nekdo z menoj ravnal lepo in spoštljivo. Niti jaz ne ravnam lepo s seboj, ker si tega ne zaslužim.«

Pri tem pa oseba pozablja, da je to samo eno dejanje v mnogih letih življenja (tudi, če jih je več, še vedno ni primerljivo z vsem življenjem). Spregleda vse dobro, ki ga dela vsak dan! Splav ali splavi res potrebujejo ozdravljenje, ki prinese svobodo in mi. A že takoj lahko oseba, ki se še bojuje z občutki sramu, krivde, obžalovanja in drugimi posledicami splava, odloči, da bo s seboj ravnala nežno in sočutno. Preprosto zato, ker si to zasluži. To včasih ni lahko, saj to pomeni izpustiti samoobtoževanje, morda celo samopomilovanje – a prav to so prvi koraki k ozdravljenju.

Če bi vaš prijatelj ali otrok naredil napako, bi si zanj želeli, da se vsak dan muči in trpinči zaradi tega? Verjetno ne. Ko imamo nekoga radi, mu ne želimo hudega. Konec koncev, kdo pa v življenju ni naredil kakšne večje napake, sprejel napačne odločitve, ki jo obžaluje? Kdo je »brez greha«, da bi lahko »prvi vrgel kamen« – v drugega ali, kar je še bolj pogosto, vase?

Svoja prepričanja oblikujte pazljivo

Slaba prepričanja o sebi nas ujamejo v samopomilovanje, samokaznovanje, zavračanje drugih ljudi, sabotažo partnerskih odnosov itd. So zelo omejujoča. Uničujejo življenje nam in hkrati tudi ljudem okrog nas. Morda si že želimo spremeniti pogled nase, prepričanja o sebi, a »prepričanja so veliko bolj trdovratna kot se morebiti zdijo na prvi pogled.« (brstpsihologija.si)

Kljub temu, da so trdovratna in se nam znova in znova prikradejo v misli, se je potrebno zavedati, da se jih lahko spremeni.

»Prepričanja nas vodijo, da se obnašamo tako kot se. So podlaga za naše vedenje in odzive na okolico. Zaradi napačnih prepričanj se vedemo na določen način in podzavestno ali zavestno iščemo potrditve v zunanjem svetu, da so ta prepričanja pravilna.«  (brstpsihologija.si)

Poleg prepričanj je za uspešno okrevanje potrebna tudi ljubeča bližina druge osebe, ki nam lahko pomaga videti sebe v drugi, bolj realni luči.

»Pri nadomeščanju in spreminjanju prepričanj je lahko izredno zdravilen zdrav, iskren in ljubeč odnos z drugo osebo, ko odrastemo. To je lahko naš partner ali prijatelj, ki nam pokaže, da je mogoče imeti v odnosu tudi drugačne, pozitivne izkušnje. Ko dobimo v odnosu z drugo osebo izkušnjo, da smo pomembni in vredni ljubezni taki, kot smo, se počasi lahko začnejo spreminjati prepričanja o nas, drugih in svetu.« (aktivni.si)

Po ozdravljenju je potrebna odločitev, da se ne bomo ponovno ujeli v past samoobtoževanja, trdna volja, kvalitetno spremstvo zunanje osebe in pozitivna afirmacija (spodbudna potrditev). Pozitivna afirmacija so stavki, ki si jih dnevno ponavljamo in nam pomagajo videti sebe v realni luči. Ne gre za samovšečnost ampak za sprejemanje sebe, za ustvarjanje notranjega okolja, ki bo za nas spodbudno, prijazno, da se bomo v svoji koži lahko počutili dobro.

Če se vam zdi, da je to nekaj, kar bi morda poskusili, vas vabim, da si pozitivne afirmacije najprej zapišete v zvezek, namenjen spremljanju vaše poti, nato pa jih posnamete (na primer na telefon) in si že zjutraj posnetek zavrtite, da si pomagate takoj, ko se zbudite. Slabe misli se pogosto prikradejo, še preden zjutraj odpremo oči. Poslušanje pozitivnih afirmacij je aktiven korak k spremembi našega čutenja, ki je nujen del zdravja.

Nekaj primerov pozitivnih afirmacij:

»Sam sem odgovoren za svoje življenje. Okoliščine so takšne kot so, ampak lahko določam svoj odnos in obnašanje, ki ga imam do njih«.

»V redu je, če sem sproščen in če se zabavam. Življenje je pustolovščina in učim se, da sprejmem tako vzpone kot padce. Hvaležen sem, da lahko tudi uživam in se imam dobro in si to tudi zaslužim.«

»V redu je, če kdaj tvegam, prav tako je v redu, če mi spodleti. Veliko se lahko naučim iz vsake napake, tudi to je del uspeha«.

»Skrb nima nikakršnega vpliva na rešitev problema, moja dejanja pa. Dobro je če začnem ukrepati, da rešim problem«.

»V vsakem človeku je nekaj dobrega, tudi jaz sem dobra oseba.«

»Sposoben/sposobna sem – uspelo mi bo.«

»Napake, ki jih storim, so priložnost za rast.«

»Danes sprejemam sebe takšnega/takšno kot sem.«

»Danes si bom dal/a priložnost za veselje v drobnih trenutkih dneva.«

Da bi lažje oblikovali pozitivne afirmacije zase, vam lahko pomaga nekaj vprašanj, ki vas bodo vodila k razmisleku o sebi kot o dobri in sposobni osebi. Odgovore lahko zapišete v zvezek, v katerega si beležite svojo pot ozdravitve:

  • Kakšno je moje stališče do sprejemanja samega sebe?
  • Koliko se to stališče sklada z resničnostjo?
  • Kakšni so dokazi, ki potrjujejo to stališče, in kateri mu nasprotujejo?
  • Zakaj je logično in smiselno imeti to stališče?
  • Kako mi to stališče pomaga oz. koristi?
  • Kako to stališče vpliva na moje razpoloženje in vedenje?
  • Kdo ali kaj določa mojo vrednost in kako?
  • Komu in zakaj se moram dokazovati, da sem dober/a oz. vreden/na?
  • Čigavo odobravanje iščem?
  • Si lahko sam/a dam lastno vrednost?
  • Zakaj je zame dobro, da se sprejemam, četudi drugi tega ne odobravajo?
  • Na kaj sem lahko pri sebi ponosen/na, s čim sem zadovoljen/na?
  • Bi bilo smiselno prvotno stališče spremeniti?
  • Kako bi se glasilo novo stališče oz. mnenje o sebi? (epsihologija.si)
  • Katere dobre stvari ste v življenju dosegli in ste nanje ponosni?
  • Katera prepričanja o sebi vas razveselijo, so dobra in veste, da so tudi resnična (morda so vas glede tega potrdili tudi vaši bližnji, sorodniki, prijatelji, sodelavci)?

»Torej, če povzamemo, obstaja več mehanizmov, s pomočjo katerih lahko pojasnimo škodljiv učinek negativnih prepričanj na naše zdravje, pri vseh mehanizmih pa lahko optimistična naravnanost zmanjša ta učinek.« (Inštitut Antona Trstenjaka)

Katarina Nzobandora

Viri: https://www.brstpsihologija.si/

http://www.epsihologija.si/

https://aktivni.metropolitan.si/

http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/