Cassy Gray so rekli, da ni praktično nobenega upanja za njeno nerojeno hči: pripisali so ji samo 3 % možnosti, da se rodi živa. Pa tudi, če bi se to zgodilo, bi kasneje kmalu umrla. 36-letni Škotinji so močno svetovali, naj »prekine« nosečnost.
»Že takoj sva se odločila, da prekinitev za naju ne predstavlja možnosti. Ona je čudež,« je povedala za škotski časopis. »Tako zelo sem hrepenela po otroku in odločila sem se, da vse predam v Božje roke. Zares sem hvaležna, da sem to storila,« je rekla.
Deklica, ki so ji dali ime Megan, je preživela rojstvo in je zdaj stara že dobrih 18 mesecev. Besede njene mame, preproste in neposredne, imajo moč razumnosti, ki je zakoreninjena v ljubezni: nisem gospodarica življenja ali smrti moje hčerke.
»Nič ni narobe z njo«
Bilo je leto 2020 in cel svet se je ukvarjal s pandemijo. V mestu Fraserburgh na Škotskem sta se Gray in dekličin oče soočila z zelo zapleteno nosečnostjo. V dvanajstem tednu je pregled z ultrazvokom pokazal, da dojenček boleha za stanjem, ki so ga zdravniki označili za »nezdružljivega z življenjem«. Prednji del možganov, kjer se nahaja središče kompleksnega razmišljanja, čustev in motorike, se ni razdelil na dva dela, kot bi se moral in se je nehal razvijati. Zdravniki so Gray svetovali, da bi bilo najbolje, da naredi splav. S partnerjem nista pristala na to.
Porod je vedno prag: v primeru male Megan je predstavljal konec zloveščih napovedi in začetek utelešene prisotnosti. Da, imela je samo 3 % možnosti, da se živa rodi, a to je bilo dovolj.
V tako čustveni situaciji gotovo ni bilo lahko ostati jasen in odločen, kljub avtoritativnemu mnenju zdravnikov
Razvojna deformacija, ki je bila prisotna pri deklici, nosi zapleteno ime: semilobalna holoprozencefalija. Njeni možgani so se nehali razvijati v petem tednu nosečnosti. Ped dni pred rojstvom je pregled z ultrazvokom pokazal še slabšo sliko: odprte rane po obrazu, manjkajoče ličnice in izbuljene oči.
Porod je vedno prag: v primeru male Megan je predstavljal konec zloveščih napovedi in začetek utelešene prisotnosti. Da, imela je samo 3 % možnosti, da se živa rodi, a to je bilo dovolj.
Njena mati je takole pripovedovala za časopis The Herald: Ko se je rodila, sem se jo zaradi napovedi, ki sem jih bila deležna, bala pogledati. Vedela sem, da jo bom imela rada, nisem pa bila prepričana, če mi bo všeč njen videz. A takoj, ko se je rodila, sem njenemu očetu rekla: »Nič ni narobe z njo.« Sploh ne morem verjeti, kako močna osebnost se kaže pri njej. Vse sprejema z nasmehom in je predrzna mala opica.
Megan ima svoj glas
Fotografije, ki jih je dekličina mati delila na socialnem omrežju Facebook, prikazujejo čudovito majhno deklico z nasmehom, ki bi lahko stalil Arktiko. Kljub prikupnemu izgledu male Megan, njenima staršema najbrž ni bilo lahko sprejeti teže trpljenja, ki je prišlo skupaj z darom njenega življenja.
Megan je pri 18 mesecih premagala vse strašljive napovedi. Ne samo s tem, da je preživela, temveč tudi, da je začela govoriti. To je storila na najbolj običajen način: nekega jutra je rekla »mami«.
Megan je slepa, ima tri ledvice in boleha za epilepsijo ter redko boleznijo, imenovano diabetes insipidus, ki povzroča neravnovesje telesnih tekočin.
To stanje zahteva nenehno skrb, ki briše mejo med ljubeznijo in srce parajočo krhkost zelo majhnega človeškega bitja. Ponoči mora Megan prejemati kisik in prestati je morala operacijo, s katero so ji v nos vstavili cevke, ki omogočajo prehod zraka. Njena ranljivost je zelo očitna.
Vendar pa je novembra 2021 na dan prišla neverjetna novica: Megan je pri 18 mesecih premagala vse strašljive napovedi. Ne samo s tem, da je preživela, temveč tudi, da je začela govoriti. To je storila na najbolj običajen način: nekega jutra je rekla »mami«.
Cassy Gray opisuje dogodek: »Bil je zares čustven trenutek, sploh si nisem mislila, da jo bom kdaj slišala to izgovoriti. Zjutraj je vedno zelo glasna. Samo vpije, nobenih jasnih besed. Potem pa je začela govoriti: ‘mami, mami’, da bi me pripravila do tega, da vstanem.« Časopis The Herald dodaja, da je v naslednjih dneh Megan začela govoriti besedo ‘nana’, s čimer je razveselila ljubečo babico Alexandro Thompson.
Da, glasovi kot je glas Megan, nepričakovani glasovi, ki jim grozi, da bodo utišani, nas vabijo, da se zares prebudimo.
Sposobnost nasmeha
»Nevrolog v Glasgowu me je vprašal, če se lahko nasmehne in rekla sem da. Potem se je nasmehnila in zdravnik je rekel, da je za nasmeh potrebna veliko večja možganska aktivnost, kot za mnoge druge stvari,« je Gray povedala za časopis Scottish Sun.
Morda bi si poleg te zgodbe morali zapomniti podatek, da morajo možgani opraviti precej dela, da se nasmehnemo.
Nasmeh je zelo dober znak za Megan, saj nakazuje na zmožnost možganov, ki si je zdravniki niso predstavljali. Vabi nas, da si predstavljamo, kaj se dogaja v njej, da se lahko nasmehne. Morda je kot zelo strm vzpon, ki pelje do dih jemajočega razgleda. Za to je potreben napor. Za njena starša je pogled na njen vesel obraz zagotovo izreden znak, a saj je izredna v vsakem primeru.
Nasmeh je velik dosežek. Pogled te male deklice nas opominja, da je največ, kar lahko storimo, da ostanemo trdni pri branjenju skrivnosti življenja.
Prevedel M.N.
Izvirni članek: This 18-month old was judged “incompatible with life”