Soočanje z izzivom

Čestitke za vse odločitve, ki ste jih sprejeli: od tega, da se želite soočiti s svojo izbiro za splav in njenimi posledicami, do tega, da boste stopili na pot okrevanja in ozdravljenja.

Preden začnete pot, si odgovorite na nekaj vprašanj, ki vam bodo pomagala iti skozi ta proces:

  • Kako boste sebe opogumljali na tej poti takrat, ko vam bo težko?
  • Koga boste prosili, da vam stoji ob strani, da vas bo spodbujal, poslušal, vam svetoval? Če nimate nikogar, se lahko obrnete na nas in bomo skupaj našli svetovalca, ki vam bo ustrezal. Pokličite nas na 069 621 009 ali nam pišite na katarina@zavod-zivim.si.
  • Ste že kdaj prej poskusili stopiti na pot ozdravljenja po splavu? Vam je pomagalo?
  • K čemu se boste zavezali, da boste naredili ali pa opustili, da si boste tokrat zagotovili uspeh na poti okrevanja?

Splav je močna in boleča izkušnja in soočanje z njim ter razdejanjem, ki ga je pustil v našem življenju, je velik izziv. Pomembno je, da imate zaupnega prijatelja ali svetovalca, ki vam bo pomagal na vašem potovanju k zdravju in notranjem miru. V tem procesu se dotikajte samo enega splava naenkrat. Na svoji poti boste občutili veliko različnih čustev, morda boste veliko jokali. Pustite si čutiti, dovolite solzam, da tečejo in odpirajo vaše srce. Žalovanje je normalen proces, ki vam bo v pomoč, saj boste s tem pustili prosto pot tistim čustvom, ki ste jih potlačili ali zaprli v podzavest in to je tisto, kar potrebuje ozdravljenje. Če boste jokali, si predstavljajte, kako s temi solzami odteka tudi vaša žalost.

Spomini se bodo vrnili

Včasih se zgodi, da kakšna oseba spomin na splav popolnoma izbriše iz spomina. Ne spomni se, kdaj je šla na splav, kam je šla, kako je splav potekal, kako se je počutila, ko je okrevala, kako je prišla domov iz bolnišnice … Spomni se le odločitve za splav, ostalo pa je še v »temi«. Na vaši poti okrevanja se boste morda začeli spominjati tega dogodka, podrobnosti. Pred očmi boste imeli podobe, morda boste celo zavonjali kakšen vonj, vrnili se bodo občutki tistih dni, morda se bo zdelo, kot bi se zgodilo včeraj, lahko da boste imeli intenzivne sanje. Vse te stvari so bile do sedaj pretežke, da bi se jih spominjali, zato ste jih morda zatrli. Zato se čustvena pot navadno najprej spusti navzdol, preden se dvigne.

Naši bližnji nam lahko dobronamerno svetujejo stvari, ki pa ne držijo:

  • Žalovanje in občutke po splavu zadržite zase.
  • O svojih čustvih ne premišljujte preveč, ker vam bo še težje.
  • To se je zgodilo v preteklosti in ne more imeti več tako močnega vpliva na vas, to si samo domišljate.
  • Z vami je nekaj narobe, če vas splav še vedno teži.
  • Drugi vas bodo obsojali, če bodo izvedeli za vašo izkušnjo splava.
  • Čas bo pozdravil rano.
  • Zamotite se s čim drugim, najdite si hobije, ki bodo vašo pozornost usmerili drugam.
  • Posvetite se ostalim otrokom, oni so živi, oni vas potrebujejo, splav pa pustite v preteklosti.
  • Otrok je bil še majhen, star komaj nekaj tednov, saj ga še niste poznali. Zato ne smete žalovati za njim.
  • Žalovanje traja en mesec ali dva. Potem se morate počutiti bolje.

Čas ne zaceli ran, sploh pa ne pozdravi travm. Drugi ljudje ne morejo skozi vaš proces ozdravljenja in drugi otroci ne morejo nadomestiti tistega, ki ste ga izgubili. To ne pomeni, da preostalih otrok nimate radi, pomeni da imate radi vse – svoje žive in pokojne.

Motilci, ki vas zamotijo in odvračajo misli, vam ne bodo prinesli olajšanja na dolgi rok. Zaradi motilcev bolečina ne bo popustila.

Žalovanje je POTOVANJE za katerega ni bližnjic. Samo žalovanje traja dalj časa kot le mesec ali dva, tudi če je šlo za zgodnji splav (na primer do 10. tedna nosečnosti).

Edini način za ozdravljenje je, da z odločnostjo in sočutjem do sebe hodite korak za korakom po začrtani poti.

Predlagam vam, da si priskrbite zvezek, v katerega si boste beležili svojo pot. Pomagalo vam bo že v samem procesu, da bodo nekatere stvari zapisane, saj se boste lahko vrnili nazaj in ponovno prebrali. Vaše okrevanje bo tako za vas postalo bolj otipljivo, hkrati pa s tem ustvarjate tudi nov telesni spomin, ko zapisujete črke in besede.

Spoznajte svoje sprožilce

Bodite pozorni na sprožilce. To so lahko podobe, zvoki, vonjave, okusi, besede. Sprožilci so lahko določene osebe, prostori, dogodki, obletnice, vreme, določeno oblačilo ali nekaj, kar ste videli na televiziji ali prebrali v časopisu. Sprožilci so tiste izkušnje, ki vas povežejo s travmatično izkušnjo splava in vam lahko povzročijo:

  • zmedenost,
  • obup,
  • izčrpanost,
  • žalost,
  • napad joka,
  • stisko,
  • jezo,
  • strah,
  • otopelost,
  • slabost,
  • vrtoglavico,
  • miselni odmik,
  • zamrznitev in druge nepredvidene odzive.

Sprožilec vas poveže s preteklostjo in izzove močan odziv: srce vam razbija, roke se vam potijo, tresejo, postanejo ohlapne. Dihanje postane oteženo, ko greste na primer k zdravniku, saj vas medicinske sestre, zdravniki, čakalnica in vonj po razkužilu v mislih popeljejo nazaj v bolnišnico, kjer ste opravili splav.

Odziv lahko sproži tudi sesalec ali pa srkanje čaja iz skodelice, saj je to spomin na zvok medicinske opreme, ki so jo uporabili pri splavu.

Vzemite si čas. Poiščite si primeren prostor v hiši, stanovanju, v naravi, v knjižnici, cerkvi, v parku … Kjerkoli, kjer se počutite sproščeno, prijetno. To naj bo vaš kotiček za čas razmisleka in povratka v preteklost in za soočanje s sedanjostjo.

Ko boste imeli pripravljen zvezek in pisalo in boste varno nameščeni v vašem kotičku za sprostitev, si za začetek zabeležite vsaj 5 sprožilcev, ki se jih spomnite.

Kadar se boste kasneje spomnili novega, ga dodajte na seznam.

Ob vsak sprožilec si na kratko zapišite:

  1. Na kaj vas prožilec spomni. Morda vam bodo v pomoč vprašanja kdaj, kje, kdo, zakaj, kako, ki vas bodo popeljala k podrobnostim vaše izkušnje splava. Lahko zabeležite vse, česar se spomnite: od vremena tisti dan, do zvokov, ki ste jih slišali, vonjav, ki ste jih zavonjali, kako ste se vi počutili …
  2. Razmislite, kako bi se lahko s sprožilcem soočili naslednjič, ko boste doživeli odziv:
    • Morda ga boste hitreje prepoznali in mu ne boste več dovolili, da bi imel moč nad vami.
    • V tem trenutku lahko pokličete vašega zaupnega prijatelja ali svetovalca, da vam pomaga skozi spomine in vas opogumi.
    • Svojo pozornost usmerite drugam in si vzemite čas, da se umirite: globoko vdihnite, naredite kakšno vajo za sprostitev, molite …
    • Vrnite se v sedanjost. Naštejte 5 stvari, ki jih vidite, 4 stvari, ki se jih lahko dotaknete in 3 zvoke iz okolice.
    • Zabeležite svoj sprožilec in odziv nanj ter način, kako ste se z njim soočili v preteklosti in načrt kako se boste z njim soočili v prihodnosti.

Predvsem pa bodite nežni in sočutni do sebe. Osebe po splavu so navadno preveč utrujene od bega pred spomini, hkrati pa si zaradi teže splava odtegujejo ljubezen do sebe. Z majhnimi spremembami poskusite vnesti nov odnos do sebe. Vredni ste. Tako topline, nežnosti, ki si jo podarite sami, kot dobrote drugih ljudi. Vzemite si dovolj časa za spanje in počitek, prehranjujte se polnovredno, družite se s prijatelji in se gibajte na svežem zraku. Dovolite si živeti, se veseliti, se sprostiti. Beg je končan. Ste na poti ozdravljenja.

Katarina Nzobandora

Viri: http://www.psihosoma.si/travma/

Living in color, the goal of postabortion recovery, Jenny McDermid (2010)