Zavod Živim prek svojega programa Preživim pomaga družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. V oddaji Srečanja smo govorili o tej pomoči in tudi o tem, kaj projekt prinaša prostovoljcem, ki sodelujejo v njem.
Trenutno je v program Preživim 24 vključenih družin, določenim družinam pomagajo priložnostno. V prvi vrsti iščejo finančno pomoč. S programom poskušajo prispevati k celostni rasti družine, a kot priznava njegov vodja Franci Pečnik, se stvar velikokrat zaključi, ko materialna potreba mine. »Ampak smo zadovoljni s tem, da jim že vsaj malo olajšamo njihovo situacijo … Presenečeni smo, da se je ta program v teh šestih letih znašel tudi na oglasnih deskah oziroma delovnih mizah socialnih delavk.« Veliko pa jih v stik z njimi pride prek spletne strani oziroma Facebooka.
Po besedah direktorice Zavoda Živim Darje Pečnik znajo ljudje kar strupeno udariti nazaj, ko pride do nosečnosti pri osebah v finančni stiski, čeprav je nosečnost morda tudi zaželena. »Zaradi tega so stiske nosečih mamic velike, ker ni sprejemanja okolice. Če bi okolica kljub finančni situaciji ali nenačrtovani nosečnosti res sprejela nosečnice, se splavi ne bi dogajali. Ženska v takšni situaciji rabi ravno to podporo. Je pa odvisno, s kom se nosečnica sreča, nekateri jih napotijo prav na Zavod Živim.«
Darja Pečnik je začela kot prostovoljka. Prvi stik s temi družinami je bil zanjo pravi šok. »Spomnim se izkušnje, da je nekdo rekel, da v Sloveniji ni revnih. Ko se dejansko srečaš s to revščino in pomanjkanjem, v katerem živijo te družine, si res zelo zelo presenečen. Že tisto povrečno življenje, ki ga živi povrečen človek s povrečno plačo, je veliko več, kot imajo ti ljudje, ki se obračajo na nas. Te stiske in te situacije so svetu zelo prikrite. Ne glede na to, da je tega veliko, to ostaja skrito. Ljudje ne razglašajo na veliko te svoje stiske. Zato je pomembno, da se tudi prostovoljci med sabo pogovarjamo, damo to čustveno stisko ven, da zmoreš nasledni korak in novo srečanje z novo družino,« je povedala Darja Pečnik. Poudarila je, da pomoč ni samo v tem, da plačaš položnico ali pripelješ kos pohištva, ki ga potrebujejo. Pomembno je, da se usedeš za njihovo mizo. Takrat se potem začne odnos, stik. »Pomembno je, da jih nekdo sliši, da jih upošteva, da si nekdo upa vstopiti v njihov prostor, ne samo odloži stvari na njihovem pragu, ampak da si vzameš čas. Zelo potrebujejo pogovor, to je bolj pomembno kot to, da si jim pripeljal en paket.«
Zaradi tega so stiske nosečih mamic velike, ker ni sprejemanja okolice. Če bi okolica kljub finančni situaciji ali nenačrtovani nosečnosti res sprejela nosečnice, se splavi ne bi dogajali.
Darja Pečnik, direktorica Zavoda ŽIV!M
Simona Gregorec je prostovoljka pri Zavodu Živim, lani je prvič pomagala v akciji Božiček za en dan, v kateri bodo letos obiskali in obdarili skoraj 100 otrok. Letos to akcijo koordinira.
Lani je v tej akciji obiskala približno 20 družin. »Na koncu dneva sem morala vdihniti in zajeti zrak, ko sem videla, v kakšnih razmerah ljudje živijo.« To se ji je tako vtisnilo v spomin, da je rabila nekaj dni, da je v glavi vse to predelala. »V vsakdanjem življenju, kjer jaz delujem in živim, to ni tako opazno. V tej akciji in obiskovanju teh družin sem videla, da so potrebe po pomoči res velike.« Spominja se izkušnje pri eni od družin. Darilo, ki ga je prinesla, so starši prihranili za obdarovanje za božič, saj je bilo to darilo edino, ki ga bo otrok dobil. Družina si ni mogla privoščiti kaj več, kot samo osnovne zadeve.
Posnetku lahko prisluhnete v audio arhivu Radia Ognjišče, v oddaji Srečanja.
Pogovor in prispevek je pripravila Marta Jerebič, Radio Ognjišče