Donald Trump je v zadnjih dnevih svojega predsedovanja razglasil 22. januar za »dan svetosti človekovega življenja« in s tem tudi zaključil svoj mandat kot eden najbolj nerojenemu življenju naklonjenih ameriških predsednikov. Datum sam ima simbolno vrednost: pred 48 leti je bila na ta dan sprejeta odločitev vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Roe proti Wadu, ki je prepovedala, da bi o zakonodaji o splavu odločale posamezne zvezne države in s tem praktično legalizirala splav po celotnih Združenih državah.
»Na ta dan bomo praznovali skrivnost človekovega obstoja in obnovili željo graditi kulturo življenja, kjer je vsaka oseba, ne glede na starost, zaščitena in cenjena,« je zapisal odhajajoči predsednik v svoji obrazložitvi, kjer tudi omenja odločitev vrhovnega sodišča, za katero pravi, da ima za posledico »50 milijonov izgubljenih življenj.«
»Vendar močne mame, pogumni študenti in verske skupnosti vodijo močno gibanje, ki bo prebudilo vest Američanov in prepričanje, da je vsako življenje vredno spoštovanja, varstva in skrbi,« je zapisal predsednik in se jim zahvalil za njihovo predanost. »V zadnjem desetletju beležimo stabilen trend upadanja opravljenih splavov in danes več kot tri četrtine Američanov zagovarja omejitve pri izvajanju splava.«
Od podpornika splava do pro-life predsednika
Še v letu 1999 je Donald Trump v intervjuju dejal, da sicer ne mara »koncepta splava«, vendar podpira »svobodo izbire« in ne bi prepovedal splava v tretjem trimesečju. V slabih dveh desetletjih se je to bistveno spremenilo, predsednik Trump je sprejel mnogo ukrepov, ki nasprotujejo izvajanju splava.
V prvih dneh svojega mandata je podpisal izvršni ukaz, ki je odvzel zvezna sredstva organizaciji Planned Parenthood in ukaz, ki je vpeljal koncept ugovora vesti v t. i. Obamacare (pred njegovim posegom so bile npr. redovnice zavezane k prodaji abortivne kontracepcije: zadeva Little Sisters of the Poor Saints Peter and Paul Home proti Pensilvaniji). Trumpova administracija je v Združenih narodih zastopala stališče, da imajo države pravico do zaščite nerojenega življenja in pred kratkim temu v podporo skupaj z 32 državami podpisale t. i. Genevsko soglasje (Geneva Consensus Declaration).
V septembru 2020 je predsednik podpisal izvršni ukaz za zaščito vseh živorojenih otrok. Ta ukaz je vključil tudi novorojence, ki preživijo splav. Običajno se pri postopku splava v zadnjem trimesečju otrok rodi mrtev, v redkih primerih pa otrok postopek preživi. V teh primerih se je pogosto zgodilo, da so otroka pustili umreti, sedaj pa je naloga medicinskega osebja, da mu v skladu s Hipokratovo prisego skušajo pomagati.
Mnogi zagovorniki ameriške ustave priznavajo Trumpu, da je z imenovanjem več kot 200 zveznih sodnikov najbolj pripomogel k uveljavljanju kulture življenja in človekovih pravic, med drugimi je imenoval tudi tri vrhovne sodnike: Neila Gorsucha, Bretta Kavanaugha, in Amy Coney Barrett. Kljub temu, da so vsi trije novi sodniki osebno bolj ali manj blizu pro-life vrednotam (in so to dokazali tudi z dosedanjimi odločitvami), je malo verjetno, da bi vrhovno sodišče spremenilo precedens primera Roe proti Wadu.
Trump je javno nasprotoval guvernerjem, ki zagovarjajo splav do rojstva in bil prvi predsednik, ki se je udeležil Pohoda za življenje (March for life). Na tisoče udeležencev letnega zborovanja je nagovoril v letu 2020, leto pred tem se je Pohoda udeležil njegov podpredsednik Mike Pence. Pohod za življenje bo potekal tudi letos, in sicer 29. januarja.
Ali bo Trumpova zapuščina ohranjena?
Kakršnokoli je že naše mnenje o osebnosti zdaj že bivšega ameriškega predsednika in njegovi komunikaciji z javnostjo, lahko z gotovostjo trdimo, da je šlo za predsednika, ki se je pogumno spopadel s kulturo smrti in ki je naredil največ za dostojanstvo najbolj ranljivih. Ne vemo ali je to delal z vso iskrenostjo ali zaradi politične koristi, a dejanja so tista, ki najbolj štejejo, sploh kadar gre za reševanje stisk in človeških življenj.
Kakršnokoli je že naše mnenje o osebnosti zdaj že bivšega ameriškega predsednika in njegovi komunikaciji z javnostjo, lahko z gotovostjo trdimo, da je šlo za predsednika, ki se je pogumno spopadel s kulturo smrti in ki je naredil največ za dostojanstvo najbolj ranljivih.
Kljub močnemu nasprotovanju kulturi življenja s strani političnih nasprotnikov, ki večinoma zagovarjajo splav brez omejitev do rojstva, jih je Trump pozval, da naj se mu pridružijo v boju za zaščito nerojenega življenja. Morda pa se bo njegovi prošnji pridružil novi ameriški predsednik Joe Biden, ki je v preteklosti kot katoličan že zagovarjal pravico nerojenih otrok do življenja. Vsekakor bi bilo to presenečenje, a prav razvoj Trumpovega odnosa do splava je dokaz, da to ni povesem nemogoče in da ljudje lahko spreminjajo svoja stališča. »Prosim vse Američane, da prisluhnejo zvoku tišine, ki ga povzroča izgubljena generacija in naj jih ta zvok opogumi, da dvignejo glas za vse tiste, ki so vidne ali nevidne žrtve splava,« je ob koncu zapisal predsednik Trump in opogumil vse, ki se borijo za dostojanstvo človekovega življenja.
Nejc Povirk
Viri:
https://www.whitehousepool.report/proclamation-on-national-sanctity-of-human-life-day-2021/
https://www.nbcnews.com/meet-the-press/video/trump-in-1999-i-am-very-pro-choice-480297539914