Pišem vam z namenom, ker sem pred časom imela zelo bolečo osebno izkušnjo, spontanega splava. Spontani splav sem imela v četrtem mesecu nosečnosti. Zdravniki mi niso vedeli povedati, zakaj se mi je to zgodilo. Zaradi te boleče izkušnje zelo občutim krivdo in se nikakor ne morem sprijazniti s tem, dejstvom. Čutim, da sem jaz kriva za nastalo situacijo.
Spontani splav je za žensko lahko zelo težka izkušnja, ki lahko pusti različne posledice. Te posledice lahko tudi različno dolgo trajajo. Pomembno je, da se zavedate, da bo vaše doživljanje ne glede na svojo težo minilo. Spontani splav je, če smem tako reči, »naravna« prekinitev nosečnosti zaradi vzrokov, ki jih največkrat ne moremo opredeliti ali jih razložiti. Nosečnica redko vpliva na to, da pride do spontanega splava, razen če se vede neodgovorno. Neodgovorno ravnanje je predvsem neupoštevanje navodil zdravnikov. Glede na to, da zdravniki ne poznajo pravega vzroka v vašem primeru, verjetno lahko neodgovorno vedenje izključimo. Tako lahko zaključimo, da osebno niste odgovorni za nastalo situacijo. Pomembno je, da se zavedate, da niste odgovorni, čeprav tako čutite. S takšnim doživljanjem se srečuje velik del žensk, ki so doživele izgubo otroka pred rojstvom. Razumem, da to doživljanje slabo vpliva na vaše počutje in lahko tudi duševno zdravje. Zato se morate z vso vnemo lotiti reševanja te situacije, pri čemer ste že storili prvi in najpomembnejši korak: vsega tega niste zadržali v sebi. Pomembno je, da se rešite občutka o lastni krivdi, drugače se ne boste mogli umiriti. Tako morate sprejeti situacijo v vsej njeni resničnosti. Sprejeti morate predvsem to, da niste sami krivi. Za vašo izgubo ni nihče osebno odgovoren. Premisliti morate celotno izkušnjo. Zavedati se morate, da ste zdaj že mama, kljub temu, da nimate živorojenega otroka, in da vam tega nihče ne more odvzeti. Oklenite se lepih stvari, ki ste jih doživljali v času nosečnosti. Oklenite se življenja v trenutni situaciji in bližnjih, ki vam stojijo ob strani. Velikokrat pomaga, da se ženska nekomu odpre in na glas izgovarja svoja občutja in doživljanja ob svoji izgubi. Mnogo žensk da ime svojemu otroku, če je verna, pa opravi tudi krst želja. Vse to pomaga ženski pri žalovanju. Veliko žensk se oprime svoje vere in vere Cerkve, da je njen otrok pri Bogu.
Darja Kalamar Frece
Objavljeno v Družini