Individualna psihoterapija

Terapije, strokovni pogovori

V zavodu nudimo terapije in strokovne pogovore za posameznike, pare in družine, ki se izvajajo po metodah logoterapije ali psihoterapije. V Zavodu želimo biti blizu vsem ljudem, ki se soočajo s stisko tako na področju medsebojnih odnosov, kot žalovanja po splavu (spontanem ali umetnem), izgorelosti, različnih motenj ali pa bi si zgolj želeli spremeniti svoje življenje na bolje.

Pogosto zastavljena vprašanja

Zakaj torej na terapijo?

Terapevtski proces nam omogoča pogled na stisko z novimi očmi. Vlije nam pogum, da o stiski spregovorimo in jo sprejmemo kot del našega življenja. Iščemo vzroke za naše težave. Kaj nam onemogoča, da bi se postavili zase, povedali kaj mislimo in doživljamo, bili srečni in zadovoljni v odnosih in hkrati ne bi povozili sebe?

Kako dolg je terapevtski proces in kakšen finančni zalogaj predstavlja?

Cikel terapij obsega 12 srečanj, ki trajajo eno uro.

Cena enega srečanja: 30 €
Za brezposelne in socialno ogrožene so terapije brezplačne oziroma ste vabljeni, da prispevate po svojih zmožnostih

Ali obisk terapevta pomeni, da je z menoj nekaj narobe?

Nikakor. Odločitev za terapevtski proces že odraža pogum, da želimo narediti nekaj zase. Ta odločitev lahko pride iz preproste želje, da bi živeli bolj v stiku s sabo in bi bilo naše življenje tako bolj polno.

Ali so terapije v Zavodu ŽIV!M namenjene zgolj staršem, ki so izgubili otroka?

Terapije v Zavodu ŽIV!M so namenjene staršem, ki se srečujejo z izgubo otroka in žalujejo:
- po spontanem splavu,
- smrti v zibki,
- po umetnem splavu (UPN),
- mrtvorojenem otroku,
- kasnejši izgubi otroka,

trpijo zaradi poporodne depresije, kot tudi vsem, ki se soočajo s stisko tako na področju medsebojnih odnosov, izgorelosti, različnih motenj ali pa bi si zgolj želeli spremeniti svoje življenje na bolje.

Spoznajte naši terapevtki

Darja Kalamar Frece
psihosocialna svetovalka (logoterapevtka)

Darja1Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je pridobila naziv univerzitetna diplomirana teologinja. Tekom študija se je srečala z logoterapijo, ki ji je postala zelo blizu, zato se je odločila za dodaten študij in zaključila logoterapevtsko smer magistrskega študijskega programa Psihosocialna pomoč.
Posveča se preventivnim programom, ki jih pripravlja in izvaja v obliki predavanj, seminarjev in delavnic. Verjame, da velikokrat že zgolj prava beseda ljudem pomaga k boljši kakovosti njihovega življenja. Pomaga predvsem staršem pri vzgoji, kolektivom učiteljev pri delu z učenci, otrokom pri odnosih s sovrstniki, mladostnikom pri procesu odraščanja, ženskam pri njihovi vlogi v družbi, delovnim timom pri izboljševanju komunikacije, odnosov in kolektivnega duha ter parom in zakoncem pri krepitvi medsebojnih odnosov.
Veseli se, da pri zavodu ŽIV!M osvešča o lepoti in čarobnosti novega življenja. Hkrati želi nuditi pomoč ženskam oz. parom pri srečanju z izkušnjo splava.

Kaj je logoterapija?


Logoterapija je tretja dunajska šola psihoterapije, ki jo je ustanovil Viktor Emil Frankl (1905–1997). Logoterapija je dokaj mlada disciplina, vendar se z njo po vsem svetu ukvarja precej priznanih strokovnjakov. Ime je sestavljeno iz grških besed logos (smisel) in therapeuein (zdraviti). Dobesedni prevod bi pomenil zdravljenje (duševnosti) s smislom.

Logoterapija se osredotoča na človeka in njegovo bivanje. Logoterapija o tem, kdo je človek, govori o treh stebrih, preko katerih raziskuje človekovo bivanje.
Ti stebri so:

  • svobodna volja,
    volja do smisla
    in smisel življenja.

Preko teh stebrov lahko povzamemo, da logoterapijadojema človeka kot bitje, ki išče smisel in je odgovorno za njegovo izpolnitev vsak dan znova in znova. Logoterapija je prinesla v psihoterapijo nov pogled na človeka, saj gleda nanj celostno in ne redukcionistično.

 

Kristina Kosmač
specializantka psihodinamske psihoterapije

Kristina Kosmač je mlada primorka, ki ji je študij teologije in specialistični študij psihodinamske psihoterapije omogočil poglobljeno razumevanje sebe ter jo obenem opremil z bogatim znanjem in izkušnjami za delo z ljudmi. Kot specializantka psihodinamske psihoterapije v Zavodu ŽIV!M izvaja terapije, svetovalne pogovore, delavnice in vikende za osebno in duhovno rast različnih skupin. Kot skavtska in mladinska voditeljica že več kot 7 let dela z otroki in mladostniki, zato so ji interaktivne delavnice in predavanja za mlade v veliko veselje in spodbujajo njeno ustvarjalnost. Zelo blizu so ji tudi teme povezane z ženskostjo, saj čuti, da potrebujejo ženske v današnjem času podporo pri uresničenju sebe in svojega poslanstva. Ker jo preko odnosov, narave in preprostih vsakodnevnih trenutkov močno nagovarja življenje samo in ker verjame, da je za osrečujoče in polno življenje potrebno sprejeti tudi njegovo umrljivost, želi s svojim delom ozaveščati o lepoti življenja od rojstva vse do smrti.

Več o meni ...

Že od nekdaj me vznemirja globina. Globina življenja in odnosov. Lahko bi rekla globina vsega, kar je. Narave. Človeške in tiste, ki nas obdaja. Hvaležna sem, da mi življenja vedno znova odstira nove stvari in me vabi, da se potapljam v globine. Globine mojega srca, globine moje duše. Da lahko čistim vse, kar ni resnično moje. In da vsak dan za odtenek bolj živim iz resnice svoje biti.
Po koncu gimnazije me je zanimanje za raziskovanje in razumevanje človeka in življenja pripeljalo na študij psihoterapevtskih znanosti na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in študij teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Nadaljevala sem s 3-letno specializacijo psihodinamske psihoterapije na Inštitutu za psihodinamsko psihoterapijo in tako pridobila naziv specializantke psihodinamske psihoterapije, kar mi omogoča pridobitev diplome Evropske zveze za psihoterapijo. Svoje psihoterapevtsko delo opravljam v skladu z Etičnim kodeksom Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.

Intenzivno delo na sebi v okviru večletne individualne in skupinske psihoterapije mi omogoča, da teoretično strokovno znanje lahko povežem z osebno izkušnjo, ki jo pri psihoterapevtskem delu čutim kot izredno pomembno za kvalitetno in poglobljeno delo.Poleg psihoterapevtskega dela z veseljem vodim različne krajše in daljše delavnice za različne skupine ter delavnice posebej za ženske. Moč skupinskega dela in globoke spremembe, ki se zgodijo v skupinskem procesu, v meni zbujata hvaležnost in občudovanje vsakega posameznika, ki ima pogum in je pripravljen odkrivati in razkrivati sebe preko odnosov z drugimi.

Od leta 2009 pridobivam tudi izkušnje dela z otroki, mladostniki in študenti. Zanje vodim najrazličnejše delavnice povezane z osebno rastjo. Ob naravi in ljudeh sem imela dolga leta možnost rasti tudi pri skavtih. Delo z mladimi mi je namreč v veliko veselje in izziv. Je nekaj, kar spodbuja mojo ustvarjalnost ter me odpira za nove, širše in bolj čiste poglede na življenje.

Del mojega potovanja vase je spremljalo in ga še vedno spremlja povezovanje z ženskami v ženskih krogih. Lepota ženskosti in medsebojne podpore sta tisti, ki se me vedno znova dotakneta in me preobražata. Vračata me še bolj k temu, kar resnično sem. V sebi čutim vzgib, ki me nagovarja k temu, da iščem načine, kako na preprost in izvoren način sooblikvati prostor, v katerem se bomo ženske počutile sprejete, varne, razumljene in nam bo dovoljeno sebe čutiti z vsem in v vsem, kar smo. Spoznavanje in raziskovanje sebe je del mojega vsakdana. Je moja strast in vir navdiha. Vsak naslednji korake v mojem življenju je zaznamovan z namero po bolj zavestnem in ljubečem življenju. Rada hodim po tej poti. Rada se učim živeti, ljubiti, biti. In, ja ... Rada živim, ljubim, rada preprosto sem.

Kaj je psihodinamska psihoterapija?

Moje terapevtsko delo temelji na psihodinamski psihoterapiji, ki je se v preteklosti imenovala globinsko psihološka psihoterapija. Obravnava nezavedne dinamike in strukture, iz katerih izvirajo aktualne težave posameznika, zato delo temelji na ozaveščanju, predelavi nezavednih konfliktnih vsebin, spreminjanju neustreznih delov strukture osebnosti ter integraciji. Poudarek je na ozaveščanju nagonskih in nezavednih teženj, ki so osnova delovanja osebnosti. Kognitivni in čustveni uvidi ter ponotranjenje pozitivne odnosne izkušnje s terapevtom pa so temelji klientove spremembe v psihodinamski psihoterapiji.

V samo terapevtsko delo se z dovoljenjem klienta vključuje tudi delo s telesom. Telesne tehnike lahko učinkovito pomagajo pri razreševanju osnovnih zapletov v razvoju osebnosti, ki nastajajo v zgodnjem otroštvu (pred tretjim letom starosti). Te zgodnje faze razvoja so preverbalne in jih zato z izključno verbalnimi tehnikami ni mogoče tako učinkovito nasloviti in razrešiti. Prav tako telesne tehnike velikokrat omogočajo hitrejši in bolj poln stik s sabo in s tem hitrejše in učinkovitejše spremembe, saj mentalni um z obrambnimi mehanizmi ne otežuje stika v tolikšni meri.

Kakšen je moj način terapevtskega dela?

Psihoterapevtski proces je proces, ki odvija v odnosu med mano, terapevtko, in klientom, ki je odločil za podporo in pomoč na svoji življenjski poti. Gre lahko za podporo pri raziskovanju sebe in osebni rasti ali pa podporo pri soočanju s težavami, ki jih klient prepoznava za pomembne.

V psihoterapiji klientu namenim prostor in čas, ki ga potrebuje, da lahko v svojem ritmu ozavešča, predeluje in na novo integrira nefunkcionalne vzorce, ki so se do sedaj v njegovem življenju kazali v obliki različnih stisk, težav v odnosih, neprijetnih občutkov ali telesnih simptomov. Preko kontinuiranih srečanj klienta sočutno spremljam ter ga s pogovorom in drugimi tehnikami usmerjam, da se poveže s sabo, začuti svojo avtentično resnico in preko tega ustrezno razreši nefunkcionalne vzorce, ki ovirajo njegovo življenje. Odnos med mano in klientom je obenem odprt za želje in potrebe posameznika, tako da vedno lahko oblikujeva način dela, ki mu bo ustrezal in ga bo pripeljal do želenih sprememb.

V psihoterapevtskem procesu se z razrešitvijo vzorcev, ki omejujejo posameznikovo življenje, odpravijo simptomi, neprijetni občutki, spremeni se klientovo doživljanje sebe in okolice, klient zmore vzpostaviti bolj pristen stik s sabo in z drugimi ter zaživi svobodno in srečno v vsakdanjem življenju.

Kako pri meni poteka terapija?

Uvodni razgovor
Na uvodnem razgovoru klient predstavi motiv, zaradi katerega se je obrnil po pomoč, jaz, terapevtka, pa klienta seznanim z načinom svojega dela, okvirnim potekom terapij in dogovorom o sodelovanju in zaupnosti med mano in klientom. Po uvodnem srečanju se klient sam odloči, ali želi vstopiti v psihoterapevtski proces ali ne.

Psihoterapevtski proces
Terapevtska srečanja običajno potekajo 1x tedensko (po potrebi tudi 2x) po 50 min v dopoldanskem ali popoldanskem času. Srečanja so prostor, ki je odprt za doživljanje, čustva, občutke, misli vsakega posameznika. Kot terapevtka sočutno sprejemam in podpiram individualni proces klienta ter ga z različnimi tehnikami vodim v smer globinske in trajnostne spremembe.

V varnem odnosu, ki se tekom srečanj ustvari med mano in klientom, si klient lahko dovoli (ob)čutiti svoje telo, ozavestiti čustva in občutke, ki jih doživlja ali jih je doživljal v preteklosti. Vse to poglablja pristen stik s sabo in klienta osredišča v sedanjem trenutku. Z ozaveščanjem, predelavo vzorcev in čustev se namreč preteklost integrira in nas novo občutenje sebe prizemlji v tukaj in zdaj. Posledično se zmanjšajo in odpravijo tudi telesni simptomi.

Klient se skozi terapevtski proces uči sprejemanja sebe in ko si dovoli občutiti sebe v vseh odtenkih, tudi prevzame odgovornost za svoje občutke, življenje in prepričanja, ki so z njim povezana.
Vse to širi klientovo zavedanje in poglablja občutek smisla. V človeku zaživi polnejše veselje do življenja in zadovoljstvo s tem, kar je. Poveča se tudi življenjska energija in zmožnost za ustrezno in opolnomočeno soočanje z življenjem v bodoče.

Zaključek terapije
Trajanje terapevtskega procesa se razlikuje od posameznika do posameznika, tako da je nemogoče napovedati, kdaj se bo proces zaključil. Odvisno je od narave in kompleksnosti težav, s katerimi se posameznik sooča ter od želje in pripravljenosti posameznika za intenzivno delo na sebi. Terapije se zaključijo, ko klient sam to začuti.