Lisa Wheeler je poznana kot so-ustanoviteljica agencije Carmel Communications v Roswellu, Georgia, ki je katoliška agencija za odnose z javnostjo ter marketing. Cilj agencije je promovirati vero in družinsko kulturo, ki povezuje sakralno s sekularnim svetom. Manj znano je, da je Lisa v svojem zasebnem življenju rejnica 20-tim otrokom, 5 od teh sta z možem posvojila.
V intervjuju za časopis National Catholic Register je Lisa Wheeler spregovorila o svoji izkušnji kot rejniška mama, o svojih bitkah z neplodnostjo, ranljivosti tisoče in tisoče otrok, ki so obtičali v tem sistemu, ter o tem, kako ravnati s temi otroki.
Vaše potovanje do tega, da ste postali rejniška mati izhaja iz vaše borbe z neplodnostjo. Kaj ste se naučili iz svojih naporov in iz bolečine, ki jo čuti mnogo otrok, ki nimajo varnega stalnega doma?
Kar sem si najbolj želela v svojih 15 letih soočanja z neplodnostjo je prejeti in dajati ljubezen v kontekstu tradicionalne družine. Bila sem hvaležna za svoj zakon in svojega moža, vendar sem hrepenela po občutku celovitosti, ki ga človek čuti, ko postane del družine. Otroci, ki životarijo v sistemu rejništva brez občutka varnosti in stalnosti, po mojem mnenju občutijo isto hrepenenje. Najbolj si želijo prejeti in dajati ljubezen v varni družini, ki traja za vedno.
Bila sem hvaležna za svoj zakon in svojega moža, vendar sem hrepenela po občutku celovitosti, ki ga človek čuti, ko postane del družine.
Otrokom v rejništvu ste pomagali na mnogo načinov. Ali nam lahko zaupate, kakšna je bila vaša prvotna izkušnja, ko ste vstopili v svet pomoči tem otrokom?
Preko različnih programov sem s pomočjo otrokom v rejništvu začela že v svojih študentskih letih. Bila sem ena izmed neodvisnih, specialno izobraženih prostovoljcev, ki govori v imenu otroka v situacijah, ko je otroka potrebno iz različnih razlogov umakniti iz njegovega doma. Po celi državi se mnoga sodišča zanašajo na podobne prostovoljce, ki zastopajo otroke.
Potem ko sem se poročila in se osredotočila na kariero, sem se bila zaradi časovne stiske primorana oddaljiti od prostovoljstva. Usoda je hotela, da sva z možem naletela na program rejništva, ki ga je ponujala lokalna cerkev. Takrat sem prvič začela zares razmišljati o ustvarjanju družine na alternativen način.
Obstaja več vrst rejništva — nekateri otroci potrebujejo le začasno nego in skrb, nekateri pa potrebujejo novo družino. Kakšno je pravzaprav stanje rejniškega sistema v sodobnem svetu?
Mnogo otrok v rejniškem sistemu ne doživi ponovnega snidenja s svojimi starši in preostane jim le životarjenje v sistemu. Po svetu je na desetine milijonov otrok brez staršev; dejstvo, ki je mnogim povsem neznano. Sama ideja posvojitve je pomemben del našega duševnega jedra. Zavedanje, da imamo zmožnost prejeti in dati ljubezen nekomu, ki nam biološko ni v sorodu, je res čudovita stvar.
Sem mama petim otrokom, ki niso moji biološki otroci. Ne delimo si genskega zapisa, družinskega drevesa ali skupne zgodovine. Odsotnost teh povezav prinaša izzive, vendar pa premoščanje teh izzivov prinaša še več ljubezni.
Materinstvo prinaša ogromno izzivov. Ko pomislimo, kako je biti otrok brez staršev, si ne moremo predstavljati česa hujšega. Kaj ste se naučili v gradnji odnosov s svojimi rejniškimi otroci?
Vsak otrok je edinstven in procesira svoje lastne zgodbe. Otroci imajo različne osebnosti in na različne načine predelujejo svoje pretekle izkušnje. Vsakemu otroku, ki je del najine družine (začasno ali za stalno), nudiva takšno ljubezen in skrb, ki upošteva njihovo lastno življenjsko potovanje.
Kaj je najpomembnejši del tega pristopa do otroka?
Pomembno je prisluhniti otroku in se izogniti predsodkom glede situacije oziroma okoliščin, ki so otroka pripeljale v rejniško oskrbo. Ne moremo pričakovati, da bo vsak otrok pozabil svojo preteklost in zavrnil stike s svojo izvorno družino. To je nekaj, kar v njih ostane za vedno in je del njihove zgodbe. Z otrokom je potrebno ravnati v skladu z njegovimi potrebami. Pri tem je dobro, da se posvetujemo z različnimi terapevti, učitelji in zdravniki, saj se lahko le tako prepričamo, da otroku nudimo najboljše možnosti za njegovo prihodnost.
Pripravila Martina Križanič