Marija se je rodila peta po vrsti. Mama in oče je nista želela, a je bilo za splav prepozno. »Trije bratje, sestra, ata pijanec, mama živčna razvalina in jaz, to je bila naša družina. Otroci smo bili krščeni, vere nismo prakticirali«, je v oddaji Srečanja na Raidu Ognjišče začela pripovedovati svojo življenjsko zgodbo gospa Marija.
Revščina in alkoholizem, strah pred atovim nasiljem, nezaželenost, ničvrednost, vse to se je otrokom zažrlo v meso. »V takem okolju sem si pridobila držo ničvrednosti in nezaželenosti. Trudila sem se ugajati drugim, bila sem pridna, ubogljiva, nisem hotela izzivati ata, ker sem se ga bala. V šoli mi je šlo dobro, imela sem rada red in uspeh.«
Vedno je zagovarjala druge, jih ščitila, prevzemala krivdo nase, sebe je puščala zadaj. »Bila sem majhna, drobna, podhranjena v vsem in izgubljena hči. Nikomur ni bilo mar zame. Moje srce ni občutilo ljubezni, topline doma, sočutja in varnosti. Nikoli nisem videla, da bi ata koga od nas stisnil, pobožal in pestoval.« Pravi, da je zaradi tega veliko pretrpela.
Kmalu je okusila opojnost alkohola kar doma, za domačo mizo. »In bilo je super – kot se na začetku pokaže zlo, da nas zvabi v svojo past in nas odpelje v svet zla in greha. In alkohol je veliko zlo.«
Nadaljevanje članka si lahko preberete tukaj, celotnemu pričevanju pa lahko prisluhnete na tej povezavi.