Obisk Joannesa Bucherja

O pravici do življenja slehernega človeka, nam je v dneh med 9. in 12. februarjem spregovoril Joannes Bucher, evropski regionalni direktor organizacije Human Life International, največje Pro-Life organizacije na svetu. (www.hli.org)

V svojem štiridnevnem obisku se je srečal z novinarji, dijaki, škofi in ostalimi posvečenimi osebami, s politiki NSi in javnostjo v Lj, Kp in Mb.

Na številnih srečanjih je brez dlake na jeziku spregovoril o negativnih posledicah splava in kontracepcije ter nas spominjal, kako velik čudež je človeško življenje.

ZaZivljenjeJoannes Bucher se je rodil na tirolskem podeželju v Avstriji. Ko je odraščal, je veliko pomagal na kmetiji in v hotelu svojih staršev. Od matere je prejel občutek za dobro in zavest, da se je zanj potrebno truditi in boriti. Osebni odnos z Bogom je vzpostavil že v mladosti, toda pravo spreobrnjenje ga je šele čakalo. To se je zgodilo, ko je ugotovil, da so mladički kita pogosto bolj zaščiteni od ≫naših bratcev in sestric v maternici≪. Korak za korakom je spoznaval, da je to področje, v katero se želi in mora bolj vključiti.

Danes regionalni direktor največje organizacije ZA življenje, Human Life International, za celotno Evropo se je v začetku februarja mudil v Sloveniji. Na mnogih srečanjih je predstavil svoje delo in razloge, ki se skrivajo za njegovo strastjo pri prizadevanju za življenje. Predaval je v Ljubljani, Mariboru in Kopru, se sestal s politiki stranke Nova Slovenija, nagovoril kar 620 dijakov Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, se sestal s posvečenimi osebami in s štirimi škofi.

Prva skrb so matere v stiski

Joannes Bucher v Salzburgu vodi t. i. Center za življenje. Pri tem delu so, kot pravi, njegova prva skrb matere v stiski. S sodelavci in prostovoljci jim poskuša po najboljših močeh pomagati, jih informirati in spodbujati, da se odločijo za življenje in ne za splav. V ta namen imajo v Salzburgu odprt Center za krizne nosečnosti, kamor lahko noseče matere pridejo na svetovanje in po pomoč.

Veliko se ukvarjajo tudi z informiranjem v salzburških klinikah, kjer opravljajo splave. Materam, ki pogosto ne vidijo druge rešitve in o splavu ne vedo dovolj, delijo zgibanke in jih vabijo, da pomoč poiščejo v njihovem kriznem centru. Na ta način je organizacija Human Life International v Avstriji pred splavom rešila že okrog 16 tisoč otrok! Prav tako pomagajo materam, ki so naredile splav, premagati njihove psihične posledice in si odpustiti.

Žrtve splava so tudi zdravniki, ki ga opravljajo

Svoje pozornosti pa Joannes in sodelavci ne namenjajo le materam, temveč vsem, ki jih je splav kakor koli prizadel. Mednje spadajo očetje in sorodniki splavljenih otrok, pa tudi zdravstveno osebje, ki splave opravljajo. Kot je pripovedoval na enem izmed srečanj v Sloveniji, so si v Salzburgu dolga leta prizadevali za zaprtje edine zasebne klinike za opravljanje splavov. Beležili so mnoge nepravilnosti, ki so se dogajale v njej, in nanje opozarjali pristojne organe. Ko je bila klinika končno le zaprta, so njenemu lastniku obrnili hrbet vsi dotedanji zavezniki. Kljub temu da je bil zdravnik odgovoren za splave več sto tisoč otrok, so mu v stiski priskočili na pomoč prav sodelavci Centra za življenje. Skupaj z omenjenim ginekologom so na mizi, kjer so se splavi opravljali, darovali sveto mašo in sam je dejal, da nikoli več ne bo opravljal splavov.

»Evropa umira!«

V nagovorih je Joannes Bucher večkrat poudaril, da Evropa umira. Če bo ohranila svojo trenutno stopnjo rodnosti (1,3 otroka na žensko), bo v nekaj stoletjih popolnoma nenaseljena. Za obnavljanje prebivalstva je namreč potrebna stopnja rodnosti vsaj 2,1. Splav ni edini razlog za takšno črno statistiko, je pa eden pomembnejših dejavnikov. V Evropi se namreč vsako leto opravi skoraj 3 milijone splavov, na svetu pa (skupaj z zgodnjimi splavi) kar 100 milijonov.

»Nisem še srečal matere, ki je opravila splav, pa pozneje te odločitve ni obžalovala«

Sociološke in demografske posledice splava za Bucherja niso najpomembnejši razlog za prizadevanje za ohranitev življenja nerojenih otrok. Prvi izmed njih so otroci v maternici, ki si po njegovem trdnem prepričanju zaslužijo pravico do življenja že od trenutka spočetja. Nato so to matere v stiski in vsi ostali, ki jih posredno ali neposredno prizadene splav. O njegovih negativnih posledicah na fizično, čustveno in duhovno zdravje so namreč pogosto na voljo zavajajoče in nepravilne informacije.

≫Nisem še srečal matere, ki je opravila splav, pa pozneje te odločitve ni obžalovala,≪ poudarja Joannes Bucher. Zato je matere v stiski treba obvestiti o alternativah, jim stati ob strani in jim ponuditi pomoč. Seveda se je treba zavedati, da odločitev za življenje pogosto ni enostavna in da se težave ne bodo rešile same od sebe. Toda za nekaj tako dragocenega, kot je življenje, se je potrebno, a tudi vredno, odločiti in boriti.

Ali bomo prelili navdušenje v prakso?

Joannes Bucher je s svojo karizmo v Slovenijo prinesel mnogo navdušenja za zavzemanje za življenje. Spomnil nas je, da je vsako človeško življenje čudež in dragoceno in da nerojeni otroci niso edine žrtve splava. Povabil nas je, naj tudi pri nas začnemo z bolj intenzivno pomočjo materam, ki se zaradi stiske odločajo med življenjem in smrtjo. Na nas pa je, ali bomo navdušenje ob obisku prelili v prakso.

 

»Prevzela me je njegova izredna vera. Popolnoma računa samo na Boga. V nekem trenutku je rekel: Z ženo si pomagava na poti svetosti. Izredno! Poleg tega sem začutila pomembnost, da v vseh naših skupinah družin govorimo o naravnih metodah, ki so rešitev vsakega zakona. Vse se začne z vzdržnostjo pred zakonom in tudi v zakonu. Tako lahko naredimo veliko za rešitev nerojenih otrok.«

Marjana

 

»Po tem obisku bo nemogoče pozabiti, kako se nekateri tako intenzivno razdajajo za ohranitev temeljne vrednote – vrednote človekovega življenja – in v to vlagajo velike napore, kot to počne g. Bucher. Sadovi njegovih prizadevanj so vidni, čutiti je Božji blagoslov in varstvo pri tem njegovem delu in delu HLI. Odlična spodbuda, da bi se zavzemali tudi za mnoge druge vrednote, ki so danes ogrožene. Zdi se mi, da je njegovo delo poleg reševanja človeških življenj tudi veliko oznanjevalno delo. Predavanje je kvalitetno, podatki prepričljivi, tudi odgovori so bili dani iz srca in iz bogatih izkušenj.«

Igor

 

“Sem hvaležna, vesela, duhovno obogatena in opogumljena. Joannes je Človek z veliko začetnico!”

Neža

 

“Mislim, da bi vsak moral slišati vsaj delček tega … O tem, kaj je tista prava ljubezen, naše poslanstvo, … o tem, da si vsak otrok zasluži živeti, in to, da še zdaleč ni pravica ženske v tem, da temu čudovitemu bitju odvzame pravico do življenja.

ZA ŽIVLJENJE!”

Danijela

 

Katarina Nzobandora

Vir: Novi svet