Ljudje s posebnimi potrebami družbi (s tem, ko se mora soočiti s skrbjo zanje) prinašajo tudi marsikaj koristnega.
Priložnost za izboljšanje značja
V odnosu z ljudmi s posebnimi potrebami lahko prepoznamo, kako veliko je v nas obsojanja, sovraštva in kritičnosti. Ugotovimo lahko, da imamo veliko pomankljivosti in se trudimo, da se se vsaj (malo) spremenimo.
Več sočutja
Sočutje je vidik ljubezni, ki se osredotoča na druge. Ljudje s posebnimi potrebami običajno potrebujejo od nas več sočutja kot ostali. S tem, ko smo sočutni do njih, običajno postajamo bolj sočutni tudi do ostalih. Pozorni pa moramo biti, da sočutja ne zamešamo s pomilovanjem. Prav nič sočutni nismo, če na primer na ljudi, ki imajo intelektualne primanjkljaje, gledamo kot na nekoga, ki le potrebuje pomoč.
Produktivnost ni vse
Človekova vrednost ne temelji na produktivnosti. Še posebej se moramo tega zavedati, ko razmišljamo o koristih ljudi s posebnimi potrebami za družbo. Če na primer nekdo v prometni nesreči izgubi roke, ni zato nič manj človek, kot je bil pred nesrečo.
Strokovnjaki za reševanje problemov
Ljudje s posebnimi potrebami se dnevno srečujejo z več izzivi pri vsakdanjih opravilih in izpolnjevanju svojih sanj. Soočanje s problemi jim ni tuje. Zaradi svoje iznajdljivosti, ki so jo bili primorani razviti, lahko družbi ponudijo inovativne rešitve.
Izgled in fizične sposobnosti niso bistvene
Ni bistveno, kako močan in privlačen je nekdo. Prav tako ni najpomembneje, ali ma nekdo vse okončine. Naš odnos do nekoga enostavno ne bi smel temeljiti le na tem, kako nekdo izgleda.
Hvaležnost za to, kar imamo
Ko smo v odnosu z ljudmi, ki jim v očeh naše družbe nekaj manjka, spoznamo, kaj vse imamo. Kar naenkrat nam povem vsakdanje stvari lahko niso več samoumevne.
Delno povzeto po:
https://carm.org/what-benefit-are-handicapped-people-to-society
http://www.huffingtonpost.com/debra-ruh/abilities-society-benefit_b_8558946.html
Avtorica: Ančka Čeligoj