Ta teden sva govorili s prijateljico, ki je nenačrtovano zanosila in razmišlja o splavu. Midva z možem pa se že leta trudiva zanositi. Ob tem, da bo prijateljica splavila me je groza. Zdi se mi, da ji po tem ne bom mogla niti pogledati v oči. Kako naj se s tem spopadem? Kaj naj ji rečem?
Vaša dilema je nekoliko bolj zapletena, ker vključuje dve težavi ali celo krivici, s katerimi ste se soočili: z lastno neuspešno zanositvijo in s prijateljičino zavrnitvijo nenačrtovanega otroka. Zato se verjetno sami spopadate s široko paleto čustev: od razočaranja, jeze, žalosti, nemoči do občutka nepravičnosti.
Najprej je dobro, da se zavedate, da sami vse to občutite že zaradi lastnih težav z zanositvijo, kar je seveda ločena težava od prijateljičine nosečnosti, pa vendar lahko te vaše občutke, predvsem občutek krivice, še poglobi. Zato bi bilo dobro, da si najprej priznate lastno težavo in nemoč, ki jo izkušate, ter si pred pogovorom s prijateljico vzamete nekaj časa za sprostitev, razmislek, najbolje tudi pogovor z možem, ter tako skušate vsaj nekoliko umiriti vaše misli. Pomembno je namreč, da do vsake nosečnice, ki razmišlja o splavu, pristopimo zbrani in umirjeni, saj bi sicer naša lastna bremena imela negativen vpliv na pogovor z nosečo mamico v stiski. Jasno se morate torej zavedati, v čem je vaša težava, in si morda tudi poiščite ustrezno pomoč, pogovor z nekom, ki bi vas razumel, ali podporno skupino za pare z izkušnjo neplodnosti (lahko se obrnete tudi na Zavod Neplodnost in najina Rodovitnost Maribor). Seveda gre pri tem lastnem razčiščevanju za proces, pogovor pa bo vaša prijateljica potrebovala v kratkem času, saj se odločitev za splav običajno sprejme v parih urah do nekaj dneh.
Druga stvar, ki vam bo pomagala pri pogovoru s prijateljico je, da ji najprej iskreno prisluhnite v njeni stiski – zakaj razmišlja o splavu? Katere so tiste skrbi in dileme, ki jo silijo v to dejanje? Dajte ji prostor, da bo izrazila svoje občutke in se tako tudi sama z njimi soočila. Skušajte jo razumeti. Če boste sami umirjeni in se vam bo prijateljica zaupala, pa bo lahko nastopil trenutek, ko ji boste spregovorili o vaši lastni stiski. Povejte ji, da se vam zdi materinstvo čudovit dar, zaupajte se ji, kako sami hrepenite po tem. Ker je v stiski, vaša prijateljica sedaj verjetno vidi samo trenutno nezavidljivo situacijo. V pogovoru usmerite njen pogled v prihodnost, povejte ji, da vam je vaše prijateljstvo z njo dragoceno in jo skušajte spodbuditi k tisti odločitvi, s katero bo lažje živela. Pomembno je torej, da prijateljica v pogovoru z vami ne bo dobila občutka, da vidite samo svojo težavo in da jo iz sebičnih razlogov silite, naj obdrži otroka. Kljub temu, pa je morda to ena od redkih priložnosti, ki jih imate, da izkažete ljubezen svoji prijateljici in njenemu otroku prav preko lastnega križa, ki ga nosite.
Zavedati se morate, da se bo prijateljica morala sama odločiti. Vseeno pa upam in verjamem, da bodo vajina izkušnja zaupnega prijateljstva, vaša izražena skrb in ponujena roka pomoči vaši prijateljici pomagali k pravi odločitvi.
Meta Halas
Članek je bil objavljen v Družini, oktober 2016