Victoria je odrasla v majhnem mestu v južnem Teksasu, kjer je bila vera del njenega vsakdana. Kot najmlajša izmed treh hčerk je bila vzgojena v tradicionalni katoliški družini, ki je Cerkev postavila za temelj njihovega življenja. Že zgodaj je našla veselje do pomoči ljudem, ko je v osnovni in srednji šoli pomagala na duhovnih srečanjih, v mladinski pastorali in pri sveti maši. Obkrožena s skupnostjo vere in medsebojne pomoči je Victoria razvila odpornost, ki jo je nato vodila skozi vojaško življenje in kasneje skozi nenačrtovano nosečnost.
Ko je prišel čas za načrtovanje prihodnosti po srednji šoli, se je Victoria odločila za Ameriško mornarsko akademijo. Kot del njene rasti v veri in izgradnji skupnosti so Victoria in njena prijatelja na akademiji ustanovili pro-life organizacijo. Victoria pravi, da je opazila pomanjkanje pro-life navzočnosti na šolskem kampusu in je zato želela razširiti ozaveščenost o splavu. Skupina je zrasla in se pričela udeleževati na raznih pro-life konferencah, kot je na primer konferenca dobro poznane organizacije Students for Life.
Po diplomi je bila Victoria imenovana v čin v ameriški mornarici in razporejena v San Diego, kar je bilo zanjo težko obdobje prilagajanja. Da bi ostala povezana s svojo vero, je postala laična voditeljica — oseba, usposobljena za vodenje bogoslužij, kadar duhovnik ni na voljo.
Nosečnost med služenjem v mornarici
Januarja 2020 je Victoria stopila v razmerje, ki je nato za vedno zaznamovalo njeno življenje.
»To je bila moja prva zveza. Rekel mi je, da je katoliške vere in me preslepil, da nisem videla resnice. Slepo sem mu zaupala, saj sem bila popolnoma neizkušena in kmalu sva se razšla,« je povedala Victoria.
Proti koncu leta je Victoria zvedela, da je noseča. Na začetku je bila presenečena in prestrašena.
»Moje življenje se je v trenutku obrnilo na glavo. Moji starši so bili zelo jezni, ko so zvedeli za nosečnost. Svetovali so mi splav in to me je močno ujezilo,« se spominja Victoria.
Kljub mnenju njenih staršev Victoria nikoli ni pomislila na splav. S svojimi pro-life prepričanji in z vsem, kar se je naučila v pro-life organizaciji in bogoslužju, je brez oklevanja izbrala življenje za svojega otroka.
V vojski so ji odvzeli položaj na ladji in jo postavili na čakanje in tako je bila potisnjena v negotovo situacijo. Vedela je, da je v najslabšem primeru lahko tudi odpuščena iz vojske. Do obdobja nosečnosti je dopolnila le dve izmed petih zahtevanih let služenja. To je pomenilo, da bi morala v primeru odpustitve vrniti velike vsote denarja.
»Bila sem pod stresom in v skrbeh. Globoko v sebi sem vedela, da mi bo Bog dal moč. Vedela sem, da mi bo dal zmožnost premostiti kakršnokoli oviro,« pripoveduje Victoria.
Zdravstvena situacija, ki ji je spremenila življenje
Med nosečnostjo se je Victoria zanašala na nepričakovan vir podpore. Ponovno je namreč vzpostavila stike s prejšnjo sostanovalko, ki ji je predstavila žensko s podobno izkušnjo, ki jo doživlja sama.
V osmem mesecu nosečnosti je doživela zdravstvene probleme, ki so jo precej prestrašili, saj se je bala spontanega splava. Ženska, ki ji jo je predstavila njena sostanovalka, ji je stala ob strani skozi celotno situacijo. Obenem jo je obiskala tudi njena zaskrbljena mama, ki se je kljub začetnemu neodobravanju odločila biti v oporo svoji hčerki.
»V tem trenutku sem se zavedela moči življenja, ki sem ga nosila v sebi. Morda se je celotna zdravstvena situacija zgodila z razlogom, da sem imela spet ob sebi svojo mamo in da sem se pričela zavedati, kako neprecenljivo je življenje,« razlaga Victoria.
Po rojstvu otroka sta ji ob strani stali njena sostanovalka in mama. Mama ji je bila še posebej v pomoč, saj je skrbela, da ji ni nič manjkalo. Srečna mamica sina Maxa se je vrnila v službo in tudi danes s podporo prijateljev in družine nadaljuje s svojim pro-life delovanjem in aktivnim sodelovanjem v cerkveni skupnosti.
Pripravila Martina Križanič
https://www.liveaction.org/news/pressure-abort-chose-life-serving-us-navy