Program PreŽIV!M

Program PreŽIV!M

Program PreŽIV!M je socialni program, ki deluje v okviru Zavoda ŽIV!M in je namenjen pomoči družinam, ki so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih (osebnostnem, finančnem, zakonskem …). Zavod ŽIV!M po zmožnostih pomaga družini, dokler ta pomoč potrebuje. V letu 2015 smo pomagali desetim družinam, v letu 2016 pa kar 24 družinam in prav vsako od njih redno obiskujemo, tako da spoznamo finančno stanje kot tudi potrebe, ki se kažejo na področjih zakonskih odnosov ter čustvenih ali duhovnih stisk.

Program PreŽIV!M vključuje:
  • Občasno plačilo najbolj potrebnih položnic družini, vključeni v program PreŽIV!M.
  • Občasna dostava hrane družini, vključeni v program PreŽIV!M.
  • Pomoč pri iskanju oblačil in opreme za dom za družine, vključene v program PreŽIV!M.
  • Prejem mesečnih spodbud iz Zavoda ŽIV!M za osebnostno rast para, vključenega v program PreŽIV!M.
  • Obisk vikenda za družino s poudarkom na gradnji odnosov v paru in družini, vključeni v program PreŽIV!M.
  • Sodelovanje pri spodbudah za finančno osamosvojitev družine, vključene v program PreŽIV!M .
  • Možnost brezplačnih terapij za posameznika ali par in možnost brezplačnih zasebnih pogovorov s terapevtom za člane družine vključene v program PreŽIV!M.
  • Možnost brezplačnega obiska telovadbe za nosečnice, vključene v program PreŽIV!M.
  • Možnost občasnega brezplačnega varstva otrok iz družine, vključene v program PreŽIV!M.
  • Vključitev v projekt Podpri družino.

Spoznajte naše družine:

Smo štiričlanska družina z dvema sinovoma. Eden je star skoraj tri leta in drugi skoraj dve leti. Živimo od socialne podpore v občinskem stanovanju. Z nami živi tudi mamina sestra, saj po odpustu iz Zavoda ni imela nikogar drugega.
Smo tričlanska družina z hčerkico, ki je stara 3 leta in hodi v vrtec. Živimo v majhnem stanovanju na kmetiji staršev. Mama hodi v službo preko rehabilitacij, kjer dobi polovično plačo oče pa zaradi poškodbe težko dobi zaposlitev in prejema socialno podporo.
Smo tričlanska družinica. Hčerka ima dve leti. Nekoč sva oba živela na cesti in imava zelo težko preteklost. Hčerka nama pomeni novo upanje, in najino življenje postavlja na pravo mesto. S pomočjo različnih organizacij in občine sva uredila življenje. Mama je pred kratkim dobila zaposlitev v menzi, drugače sva se dolgo prebijala samo s socialno podporo.
Smo osemčlanska družinica, ki živi na majhni kmetiji. Pred kratkim sta se našim štirim otrokom pridružila še dvojčka, ki sta zdaj stara eno leto. Njun prihod nas je presenetil in tudi malo prestrašil, zdaj pa nam prinašata veliko veselje in pridno rasteta. Žal sva oba starša brezposelna in živimo od socialne podpore in ostalih družinskih prejemkov ter si pomagamo z pridelovanjem domače zelenjave.
Smo družinica, ki nas je po rojstvu hčerke zapustil oče. Čeprav sem bila na veliki preizkušnji sem dala hčerkinemu življenju prednost. Poleg hčerke, ki je zdaj stara dve leti je z nami še njen bratec, ki obiskuje drugi razred. Hčerkica se sooča z zelo hudo boleznijo, zato večino časa prebijeva v bolnici, sin pa v tem času biva pri stricu. Zaradi bolezni hčerke ne morem iskati zaposlitve in živimo z zelo majhnimi prihodki.
Sva mlad par, ki se nama je pred letom pridružila prva hčerka. Kljub temu, da se nama je napovedala v zelo težkih razmerah sva se je razveselila in je najin sončni žarek. Ni nama uspelo dokončati šolanja. Trenutno nimava zaposlitve, čeprav je oče pred letom delal in zdaj ponovno išče delo. Upava, da ga kmalu najde.
Sva mlad par, ki živiva v majhnem najemniškem stanovanju. Imava triletno hčerko in decembra se nama je pridružil še sinček. Čeprav živimo težko, da včasih sploh nimamo kaj jesti, se ju zelo veseliva. Oče vztrajno išče službo a jo zaradi zaznamovane preteklosti nekoliko težje dobi.
Sem mamica samohranilka, ki preživlja 4 otroke. Stari so 10,11,13 in 14 let. Starejša sta sinova in mlajši hčerki. Trije otroci hodijo v posebno šolo eden pa obiskuje prilagojen program. Preživljamo se s socialno podporo, kar je precej težko in zelo prav nam pride kakršnakoli pomoč.
Sem mamica samohranilka, saj mož ni želel sprejeti hčerke in je zaradi posesivnosti postal po njenem rojstvu nasilen. S hčerko se prebijava s socialno podporo in je včasih zelo težko. Imam tudi zdravstvene težave. Zelo sva veseli vsake pomoči.
Sem mamica, ki sem pred kratkim ostala sama s svojim tri letnim sinom, ki je zdaj star tri leta in pol. Mož me je zapustil, saj se je vrnil v stari ritem brezdomskega življenja in pijančevanja, ki ga je poznal preden sva si ustvarila družino. S sinom se soočava z mnogimi težavami, tudi finančno nama ni lahko.
Spoznala sva se v zrelejših letih, ko je mama že imela za seboj izkušnjo ločitve in dve starejši hčerki. Nov odnos nama je pomenil novo upanje in pridružila sta se nama dvojčka, ki sta zdaj stara že štiri leta. Čeprav sva ravno v času, ko sta se napovedala doživela finančni polom sva ju sprejela in nama zdaj ogromno pomenita.
Poznala sva se že pred leti a ponovno sva navezala stik med partnerjevim preživljanjem zaporne kazni in nekaj časa po moji razpadli zvezi, kjer sem rodila hčerko. V času njegovih odpustov sem spočela. Otrok spočet v sicer res težkih okoliščinah nama obema pomeni upanje za novo življenje, da ga urediva in da oba zaživiva v novem odnosu, si ustvariva srečno družino. Trenutno se res težko preživljava. Nova hčerka se rodi v februarju. Če bo vse po sreči bomo kmalu po rojstvu zaživeli skupaj, saj bo partner dobil pogojno zaporno kazen in tudi delo.
Imava sina in hčer stara (4 in tri leta). Oba delava za minimalno plačo a se zelo težko preživljava, saj imava zelo veliko kreditov in nam pogosto za preživetje zmanjka denarja. Pogosto sva zaradi finančne stiske napeta in živčna, kar odseva tudi na najinemu odnosu. Kljub temu, da sva sprejela otroka se nama zdi, da jima ne zmoreva nuditi vsega, kar potrebujeta zaradi česar nama je zelo težko.
Živiva na vasi v občinskem stanovanju stare šole. Živimo v veliki revščini, čeprav je mož k sreči v zadnjem času našel delo zaradi česar je precej odsoten. Po rojstvu prve hčerke je imela mamica hudo poporodno depresijo. Zaradi težav z duševnim zdravjem so ob spočetju drugega otroka vsi zdravniki in socialni delavci predlagali splav. Vseeno sva se odločila otroka obdržati in pred slabim letom se nam je pridružila druga hčerkica, ki zdaj razveseljuje naše dni.
Sem mamica samohranilka. Pred leti sem spoznala partnerja. Ko sem začela z njim živeti sem izgubila službo. Po enem spontanem splavu se nama je rodila hčerka. V tem času se mi je nabralo ogromno dolgov. S partnerjem sva se zaradi čudnega odnosa razšla in kmalu sem se spet zaposlila. Zaradi dolgov dobim zelo malo izplačane plače in zelo težko preživljam sebe in hčerko, ki živiva v najemniškem stanovanju.
Sva par, ki sva skupaj že 18 let. Imava petnajstletnega sina, ki žal trenutno ne živi pri nama. Pred leti sva oba delala in živeli smo skupaj. Nato se nama je večkrat zalomilo pri stanovanodajalcih in morala sva se seliti. Nazadnje sva živela pri krivičnem podjetniku, kjer je bil partner zaposlen a ni v treh mesecih dobil nič plačano. Ostala sva brez vsega. Nekaj mesecev sva preživela ločeno on kot brezdomec jaz v varni hiši. Skupaj sva občasno hodila na obiske k sinu, ki živi pri babici. V tem času sva zanosila. Zdaj živiva v začasni nastanitvi, ki nama jo nudi ter iščeva zaposlitev. Čez nekaj mesecev se nama pridruži nov otrok, in upava, da bomo čimprej spet zaživeli kot družina.
Sem mama samohranilka in preživljam dvoletnega sina. Ko sem zanosila me partner ni podprl. Ni želel otroka. Trikrat sem bila na kliniki za splav a ga nisem mogla narediti. Odločila sem se sina obdržati. Partner me je zapustil. S sinom se pogosto seliva in zelo težko se preživljava. Vsaka podpora nama pride prav, saj se pogosto v vsem počutim zelo sama.