Življenje po splavu

Priporočamo vam ogled kratkega filmčka, v katerem ženske z izkušnjo splava govorijo o svojem doživljanju splava in njegovih posledic.

Za ogled kliknite tukaj.

Sprva pripovedujejo o različnih težkih okoliščinah, v katerih so zanosile, pritiskih, nekdo pove celo, da so z načrtnim uvajanjem spolne vzgoje v šolah vedeli, da bodo s tem povečali število nosečnosti in splavov.

Na pregledu so ženskam rekli, da v sebi nosijo tkivo, skupek celic, niso jim dovolili pogledati na ultrazvok. Nekaterim so rekli, da s čekom za 300 dolarjev rešijo problem. Ena izmed njih ogorčeno reče: »Le kdo bi mi povedal, kako je s tem v resnici?«

Izkušnjo splava nato opisujejo kot bolečo, strašno. Tako fizično, kot tudi, če ne celo še bolj, psihično. Ena pove, da se ji je pogled na ostanke otroka vžgal v spomin, druga pove, da so ji »iz telesa izsesali življenje.«

Življenje po splavu opisujejo kot grozno žalovanje, sram, travmo, nekaj, česar ne bi privoščile niti sovražniku. Mnoge povedo, da so po splavu skušale narediti samomor.

Na koncu spodbudijo ženske, ki še živijo s svojo skrivnostjo, da pogumno priznajo in spregovorijo o svojem splavu zaradi njih samih in zaradi otroka.

s. Tina Čerin