Zakaj je to pravica ženske?

Pozdravljeni!
Pred leti se je moja žena odločila, da bo splavila najinega otroka. Jaz se s tem nisem strinjal, a mene nihče ni upošteval ali vprašal, kaj želim. Kot, da ni moj otrok! Zaradi tega sem zagrenjen in depresiven, žene ne prenesem in ji ne morem odpustiti. Kako bi lahko odpustil nekomu, ki namenoma ubije tvojega otroka?
Tomaž

Spoštovani, najprej hvala za vašo isrenost in podeljeno bolečino. Kar se vam je zgodilo, je zelo očitna krivica in kaže na to, da v svetu “pravic žensk” pozabljamo, da sta za spočetje otroka potrebna dva, oče in mama. Pogosto tudi pri vzgoji in drugih odločitvah dajemo prednost mami, hkrati pa ženske pričakujemo, da nas bodo moški podpirali, varovali in bili “pravi moški”. Biti pravi moški pomeni tudi zaščititi življenje in dostojanstvo – svoje žene in otrok. In ob “pravici do splava” moškemu s tem, ko ga iz izbire izvržemo, takorekoč ukažemo, naj ne bo moški in naj bo tiho. Niste prvi oče, ki mu je bilo ukazano, naj v tišini trpi in le od strani gleda dogajanje, brez komentarja. Vaša jeza in trpljenje sta upravičena in s tem, ko o tem javno spregovorite tudi drugim v podobni situaciji kažete na zgrešene zakone in krivice, ki se vam, očetom, dogajajo ter jim dajete spodbudo, da trdno stojijo in se glasno zavzamejo za svoje otroke.

Splav za seboj pušča žrtve, nihče s splavom ne pridobi veselja, upanja ali življenjskega zagona. Zato je v to trpljenje vpletena gotovo tudi vaša žena, ki je morda šele po splavu, šele po tistem, ko je imela občutek, da se je izvlekla iz stiske, ki jo je otrok v tistem trenutku predstavljal, začutila in razumela, kaj se je zgodilo. Navadno se ženske po splavu znajdejo še v večji stiski, kot so bile pred splavom. Splav je deloval kot hitra rešitev problema, kar pa se je kasneje izkazalo kot neresnica. Problemi so se zares začeli šele po splavu. Prav tako, kot tudi za vas.

Odpuščanje je v situaciji, v kakršni ste vi, res zelo zahtevna naloga. A pri odpuščanju je potrebno razumeti, da to ni dar, ki ga bi podarili njej, ampak sebi. Odpustiti pomeni izpustiti iz rok vso jezo, sovraštvo, zavračanje, nemir, spustiti iz rok vse, kar vas zdaj duši in povzroča vašo slabo voljo. Odpuščanje vam prinese mir, sproščenost in veselje. In šele ko odpustite lahko vidite tudi osebo, v vašem primeru ženo, poleg vas in začnete sprejemati njeno trpljenje. Tako lahko skupaj začneta pot okrevanja po splavu, ki je zaznamovalo vajina življenja. Pot odpuščanja je lahko dolga in zahtevna, potrebno je odpustiti večkrat. Če čutite, da zato nimate moči, se lahko v molitvi obrnete na Boga in ga prosite, naj vam naprej da željo, da bi odpustili in ko se bo želja prebudila ga prosite, da vam da moč, da zares odpustite in vsak dan odpuščate. Vaša žena ni slaba oseba, sprejela je slabo odločitev, a ni slaba oseba. Še vedno je vredna spoštovanja in ljubezni. Morda vama na poti žalovanja in odpuščanja lahko pomaga Rahelin vinograd, ki bo ponovno maja 2018, kjer se bosta lahko srečala z resnico, odpuščanjem in usmiljenjem, ki ju velikodušno podarja Bog in bosta, tako kot pravi geslo Rahelinega vinograda: “Konec tedna … je tvoj začetek” začela na novo graditi vajin odnos.

Katarina Nzobandora, Zavod ŽIV!M

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja