Srečanje s Christopherjem Westom: Gledati ali videti?

10. marca 2020 sva imela z možem izjemno priložnost, da sva se na dogodku Made for more srečala s Christopherjem Westom, ki ga v Sloveniji najbolje poznamo kot avtorja Teologije telesa za začetnike in Dobre novice o spolnosti in zakonu. Seveda pa so njegova predavanja dostopna tudi na spletu, kar nam v teh dneh še toliko bolj prav pride. Hvaležna sva, da se je dogodek odvil še pred predlogom o samoizolaciji.

 

 

Srečanja sva se zelo veselila, saj v Zavodu ŽIV!M že dolga leta mnogim mladim in odraslim tako predavamo kot pričujemo o samospoštovanju, moškosti, ženskosti, pornografiji, kontracepciji itd. in se navdihujemo tudi pri tem izjemnem avtorju, ki v svojih knjigah temelji izključno na več kot 100 govorih, ki jih je v prvih petih letih svojega papeževanja imel sv. Janez Pavel II.

Tokratni govor C. Westa je imel več poudarkov, a ključno sporočilo je bilo razlikovanje med GLEDATI in VIDETI. Kljub njegovemu načinu govora, ki je pogosto prepleten s humorjem in glasbo, nazornimi primeri in kratkimi videoposnetki, je bila tematika zelo resna in izjemno pomembna.

Grafično je prikazal razliko med gledati, kjer človeka vidimo kot predmet, in videti, kjer človeka vidimo kot človeka, vrednega spoštovanja.

Naštel je nekaj bistvenih razlik med tema dvema pojmoma. Kdor samo GLEDA, človeka vidi kot NEKAJ, zato ga lažje sodi in obsoja. Sodi njegovo telo (nos, prsi, noge …), ločuje na všeč mi je in to uporabim ali ni mi všeč in ga zavržem, ignoriram. Uporabil je celo besedo »swipe« in ob tem pokazal na gesto drsanja po zaslonu. S tem je želel povedati, da nekatere ljudi preprosto zamenjamo, spregledamo, umaknemo z zaslona svojega življenja, saj nam ni všeč kakšna malenkost na njih. Ne vidimo pa jih v celoti, kot ljudi. Ko nas drugi gledajo, nas to zelo zaboli. Morda niti ne vemo, kaj nas je zabolelo, zakaj nas nekaj moti, morda ne najdemo prave besede, da bi svojo bolečino popredmetenosti izrazili, a jo čutimo. Ljudje namreč nismo zamenljivi in v sebi to vemo. Kdor VIDI človeka, pravi West, vidi več kot le »prvi vtis«, zunanjost, vidi človeka v celoti, vidi ga kot NEKOGA. Vidi njegov notranji svet, dušo, njegovo bolečino, potrebe. Ve, da pred njim stoji enkratno in neponovljivo bitje, in mu prizna to dostojanstvo, ga ceni.

Med govorom se je večkrat naslonil na prizore iz spodnjega filma. Vabim vas k ogledu tega filma, ki ima zelo močno sporočilo:

Ob koncu predavanja sva imela z Markom možnost srečati Christopherja v osebnem pogovoru. Vprašal naju je, kaj naju je ta večer nagovorilo. Sama sem povedala, da prav njegova vesela narava, saj prek humorja in sproščenega, preprostega, nazornega načina razlage lahko tematiko Teologije telesa približa širokim množicam. Govorila sva mu tudi o Zavodu ŽIV!M, našem delu in poslanstvu. Takoj je razumel pomembnost našega dela in je na nas klical Božji blagoslov. Rekel je, da je prav pri našem delu še kako izjemno imeti pogled, ki VIDI, tisti globok pogled, poln razumevanja in ljubezni, ki osebi, ki je v stiski zaradi nenačrtovane, krizne nosečnosti, ali osebi, ki je ranjena zaradi splava, pomaga najti mir in rešitev.

Ob koncu smo se pogovarjali o možnosti njegovega prihoda v Slovenijo, kar bi bila velika čast za vse nas, saj svojih izobraževanj do sedaj še ni izvajal v Evropi. Morda, če se razmere z epidemijo koronavirusa umirijo, bo letos poleti eno delavnico izvedel v Španiji.

Prihod v Slovenijo pa bi bila vsekakor priložnost, ki bi jo veljalo izkoristiti, saj bi nam prinesla veliko lepih spodbud za osebno življenje in za srečanja z našimi bližnjimi.

 

Katarina Nzobandora

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja