“Ne morem sprejeti še enega otroka”

Pozdravljeni! Ostala sem sama z dvema otrokoma in brez službe. Izvedela sem, da sem noseča in vem, da ne bom zmogla sama finančno vsega tega bremena. Čeprav mi je grozno, vidim edino rešitev v splavu. Kaj mi vi svetujete? (Špela)

Najprej bi vam rada izrazila sočutje, da ste v tej situaciji ostali sami, čeprav razloga za to ne omenjate. Z vami sta ostala dva otroka in prihaja še tretji. Čestitke za vaš pogum do zdaj, vašo odprtost življenju, da ste mama tem trem otrokom. V vas se ponovno dogaja nov čudez življenja. Novo malo bitjece pod vašim srcem pričenja svoje življenje in se ne zaveda, da se je napovedal v situaciji, ki za vas pomeni predvsem breme.

Vaša situacija res ni rožnata, vendar pa se vseeno lahko najde še kakšna drugačna rešitev. Nočem relativizirati vaše stiske, a vendar bi vas rada spomnila še na drugo plat življenja, ki se vam verjetno v tem trenutku izmika in jo je čutiti nekje v ozadju, ko omenjate, da vam misel na splav v resnici zbuja odpor. Sprejeti otroka z odprtostjo tudi, ko je to najtežje in ko pravzaprav razum še ne pozna prave poti, kako to storiti in iti naprej, je plemenito dejanje, ki ga gotovo prej ali slej Bog na svoj način blagoslovi. Vsak otrok na svet prinese svoje veselje, in ko mu podarite življenje, mu s tem date veliko priložnost, da iz svojega življenja naredi nekaj lepega in bo nekoč lahko tudi sam pomagal drugim. Vaš otrok v tem trenutku ne potrebuje vašega denarja na banki in ne potrebuje vaše službe. Trenutno potrebuje predvsem vašo ljubezen in sprejetost, vašo odločitev, da mu podarite priložnost. Vse ostalo lahko pride z zamikom.

Iz srečanj z družinami, ki so v težkih stiskah obdržale otroka, vam lahko povem, da so ti otroci, ki so morda sicer vstopili v njihova življenja na videz ob napačnem trenutku, danes prav oni tisti, ki svojim staršem dajejo zagon, voljo, da bi nekaj v svojem življenju spremenili na bolje. Motivacija, da kljub mnogim padcem vsak dan vstanejo in grejo naprej. Da, kljub temu, da včasih ne vidijo upanja, verjamejo vanj in ga iščejo, dokler ga ne najdejo. In ti otroci so prav tako kot vsi ostali otroci prisrčni, navihani, veseli, nasmejani, in nekako se poskrbi, da jim tudi navzven nič ne manjka.

Takoj za vašo odločitvijo, pa bodo potrebni naslednji koraki. Dobro je, če najprej v svoji okolici pogledate, kdo vam bo lahko ob tej priložnosti stal ob strani. Gotovo se najde kakšna mama, oče, babica, dedek, teta, stric, sestra, brat, prijateljica, ki vam bodo z veseljem po svojh močeh priskočili na pomoč in se z vami veselil vaših otrok. Morda v vaši širši skupnosti že obstaja kakšna skupina, kjer so ljudje dobre volje in z veseljem kdaj priskočijo na pomoč. Obstaja tudi kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem, ki se znadejo v težavah, nekaj med njimi je prav takih, ki pomagajo mamicam, družinam, nosečnicam.

Morda se vam kdaj zgodi, da boste na cesti srečali kakšen čuden pogled, ali pa da boste ob srečanjih z ljudmi naleteli na kakšen čuden ali obsojajoč komentar na račun vaše odločitve in vaših otrok. A če boste svojo odločitev sprejeli sami in v miru, če se boste znova in znova odločali, da so vaši otroci dar, za katerega pa se je vredno potruditi, vas bodo takšni komentarji lahko še bolj spomnili na to, da ste storili drugače, kot bi marsikdo drug v vaši situaciji, da ste se odločili nesebično in po svoji vesti, da ste lahko zelo ponosni na vašo odločitev in drugim celo za zgled.

Želim vam pogumno odločitev!

Tina Čerin

Članek je bil prvotno objavljen v tedniku Družina.