Novica ginekologa, da otroku srček ne bije več, da je umrl, je lahko za mamico in očeta tega otroka zelo boleča in travmatična izkušnja. Ljudje v takšnih situacijah pogosto ne vemo kaj storiti, kako pristopiti in kaj izreči. Velikokrat se zgodi, da namesto obliža na rano nehote nasujemo še več soli. Ponujam vam nekaj nasvetov, kako ste lahko v takšni situaciji bolj sočutni in v pomoč staršem, ki jim je ravnokar umrl otrok.
- »Greste na porod in NE na splav.«
Splav (abortus, umetna prekinitev nosečnosti) je postopek, s katerim namerno prekinemo nosečnost, preden je otrok sposoben samostojnega življenja izven maternice. Njun otrok pa je umrl naravne smrti, nosečnost se je končala spontano (v medicini to poimenujejo spontani splav).
- »Vzemita si čas. Če dana situacija ne ogroža materinega življenja, si vzemita kakšen dan za občutenje in soočanje z novico o izgubi.«
Medicinsko osebje je lahko v takih trenutki hladno, nesočutno in podvrženo običajnemu protokolu (smrt, tabletka, čiščenje – splav). Nekateri težko vidijo, da gre za otroka in ne le skupek celic. Ne vedo, da se je za starša ob novici o smrti ustavil čas in da je njuno srce prebodel meč. Prav zato bi ju radi potisnili v svoj »kalup« in ju po najhitrejši poti rešili tega »bremena«.
- »Ne rojevajte v školjko.«
V školjko odlagamo odpadne snovi iz našega telesa in jih nato splaknemo v kanalizacijo. To je vaš otrok in ne odpadek! Če ste v bolnici, ob porodu (naravno ali s tabletko) prosite za posodico, v katero lahko porodite vašega otroka. S tem boste imeli tudi možnost videti vaše dete, ga vzeti v svoje dlani in se od njega dostojno posloviti. To slovo vam mora medicinsko osebje omogočiti. Če ste doma, storite enako. Po zakonu iz leta 2016 ga lahko, ne glede na njegovo starost in velikost, tudi pokopljete*.
- Če ste verni, lahko naredite krst želja. Gre za molitev, za prošnjo, da Bog tega otroka sprejme med božje otroke. Če otrok nima imena, je dobro, da ga poimenujete. Nerojenim otrokom se lahko priporočamo v molitvi. Nekoč se bomo namreč spet srečali. Darujete lahko tudi zahvalno sveto mašo za življenje otroka ali sveto mašo za vaš proces žalovanja.
- »Iskreno sožalje ob izgubi otroka. Žal mi je, da sta morala to doživeti. Lahko kako pomagam? Pospravim stanovanje, skuham kosilo?«
Vsi tisti, ki spremljate izgubo otroka vaših bližnjih – sorodnikov ali prijateljev: bodite ob starših. V takšnih trenutkih predvsem mamica potrebuje obilje nežnosti in razumevanja. Pogovarjajte se z njima o njunem otroku, jokajte skupaj z njima, nikakor pa jima ne recite kaj takega kot: saj sta še dovolj mlada; saj bosta še imela otroke; narava že ve, kaj dela … Dovolite jima občutiti kar občutita, dovolite njunim občutkom prosto pot. Dovolite jima dovolj časa, da lahko žalujejo in svojo zgodbo večkrat podelijo z vami.
*Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (20. 9. 2016)
20.člen (mrtvi plod)
Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb tega zakona.
V komentarju k 20. členu je zapisano:
Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se na željo staršev lahko opravi le na podlagi zdravniškega poročila o vzroku smrti. Pri tem ni mišljeno obdukcijsko poročilo, ampak poročilo porodničarja-ginekologa.
Darja Pečnik