Posvojitev ne pomeni obupati nad otrokom

Sorodnica, ki je bila posvojena v našo širšo družino, mi je pred kratkim poslala ganljiv filmček. Filmček, ki verjetno pooseblja hrepenenje mnogih posvojenih otrok, mnogih mater, ki so svojega otroka oddale v posvojitev, in verjetno je tudi v spodbudo posvojiteljskim staršem. Filmček prikazuje srečanje med deklico in njeno biološko materjo. Ob njem sem porabila kar nekaj papirnatih robčkov, saj je prizor ganljiv, ker pokaže trenutek, ko se v življenju deklice sestavijo koščki sestavljanke, ki je do tedaj ni razumela.

Najstnica, ki s svojo posvojiteljsko materjo pride v restavracijo, kjer so se dogovorili za srečanje z biološko materjo, se sprva srečanju upira. Ne želi je videti. Razočarana je nad njo. Zamerila ji je. Ne razume njenega dejanja izpred let. Saj ga tudi ne more. Ve samo, da jo je mama oddala v posvojitev, in to razume kot zavrnitev. Podobno lahko doživljajo mnogi otroci, ki so posvojeni. Posebno v času odraščanja, ko vprašanja o lastni identiteti in mestu na tem svetu prihajajo v ospredje in »butajo ven.« Mnogi se v tem času podajo na pot iskanja svojih korenin. Nekateri jih najdejo in sestavijo koščke, ki jim pomagajo razumeti svoj izvor, morda celo najdejo mamo in sorodnike. Nekaterim to ni dano in del njihove zgodovine pred posvojitvijo ostane skrivnost.

Posvojiteljska mama v tem filmčku je videti razumna in zrela. Včasih se zgodi, da se posvojiteljski starši bojijo stikov z biološkimi starši. Morda se bojijo, da jih otroci ne bi več imeli radi, da jih ne bi več spoštovali, da bi jih morda izgubili, če bi spoznali biološke starše. V zadnjem času pa se k sreči ta tabu razblinja. In vedno več posvojiteljskih staršev se zaveda, da je za njihove otroke dobro, če poznajo svoje korenine. Mama v filmčku je takšna. Kljub upiranju hčerke spoštuje željo biološke mame, da se srečajo, in hčerko spodbuja k spoštovanju do nje.

Sporočilo tega filmčka, se mi zdi, se skriva v zgodbi biološke matere. Zgodbe teh mater, ki otroka oddajo v posvojitev, so nam najpogosteje nepoznane. Nihče ne govori o njih. Tudi same jih pogosto ohranjajo kot skrivnost. Včasih jih tudi obsojamo, ker so zavrnile skrb za svojega otroka. Vendar! Zgodba matere v filmčku nam pokaže, da je odločitev za oddajo otroka v posvojitev težka, saj zahteva veliko odpoved in ogromno ljubezni. Težke okoliščine, sama z odločitvijo za življenje in – si predstavljate devet mesecev z dojenčkom, skrivanja, umikanja ljudem, doživljanje obsojajočih besed pogledov drugih? In to v času, ko se ponuja možnost splava kot na dlani. In potem to drobno bitjece oddati v roke drugemu zato, da bi mu omogočil takšno življenje, ki mu ga sam ne moreš ponuditi. Oddati otroka v posvojitev ne pomeni obupati nad njim, ne pomeni zavrniti ga, ampak – dati mu priložnost!

s. Tina Čerin