Po oddaji otroka v posvojitev – živeti z bolečino, ki je nihče ne razume?

Oddaja otroka v posvojitev ni nekaj naravnega. Že samo telo se v celoti pripravlja na to, da bo po rojstvu pestovalo otroka, ga dojilo, skrbelo zanj. Prav tako je vključen čustveni svet materinstva. Oddaja otroka v posvojitev je zavestna odločitev, ki proces preusmeri in je zato povezan z veliko odpovedjo, bolečino. Mnoge ženske, ki so otroka oddale v posvojitev, nanj mislijo vse življenje. Ostaja del njih. Lahko se srečujejo z občutki krivde, da ga niso obdržale in se sprašujejo, kaj pa če bi nekako šlo.

Če ste sami v takšni situaciji, je dobro, da odločitev res sprejmete zavestno in odgovorno ter v njej gledate predvsem njen plemeniti del, saj ste omogočili otroku, da lahko živi. Delček vas bo verjetno vedno čutil posledice te odločitve. Morda se bosta prepletala bolečina in ponos. Odpustite sebi lastno nemoč v tistem trenutku. Dovolite si biti nepopolni, ranljivi. In hkrati bodite ponosni nase, saj ste naredili za otroka največ, kar ste v dani situaciji lahko.

Morda vas v tem drugi res težko razumejo, če sami niso doživeli česa podobnega, a v resnici vas marsikdo lahko zazna, začuti, razume, sprejme. Dobro je, če v tej bolečini ne ostajate sami, da imate nekoga, ki mu lahko zaupate. Dovolite si obdobje žalovanja. Žalovanje ima specifične faze, ki so podobne kot pri žalovanju ob izgubi katerekoli drage osebe. O žalovanju si lahko preberete tudi na straneh Društva Hospic. (http://www.hospic.si/programi/zalovanje-odraslih/vprasanja-in-odgovori/ )

Dovolite si čutiti, kar čutite. Dovolite si, da se za nekaj časa čas ustavi. A naj se ne ustavi za vedno.

Morda je dobro, da si poiščete tudi strokovno psihološko pomoč. Tudi pri nas lahko najdete kraj zaupanja, kjer lahko izrazite svoje občutke, ki vas spremljajo zaradi vaše odločitve za posvojitev. (https://www.zavod-zivim.si/programi/spremljanje-nosecnice-v-casu-pripravljanja-na-posvojitev/)

Kontaktirate nas lahko na:

069 613 683
tina@zavod-zivim.si

s. Tina Čerin