Oče več kot 80 otrokom!

Kdo je ta mož, zakaj to dela?

Mohamed Bzeek je pred desetletji prišel iz Libije v Kalifornijo v ZDA. To, kar je srečal, zanj niso bile ameriške sanje. Namesto srečnih družin je našel uničene domove. Namesto nasmejanih otrok je našel umirajoče otroke, zapuščene v bolnišnicah. Otroci brez imen in brez družin.

Ti otroci so sami živeli v bolnišnici, ker se njihovi starši niso hoteli soočiti z njihovo smrtjo. Večina od njih je bila zapuščenih v bolnišnici, starih en ali dva tedna. Imeli so različne bolezni, bili so prizadeti, zaradi česar so bili tako šibki, da pogosto niso živeli niti toliko časa, da bi doživeli svoj prvi rojstni dan. In namesto da bi za njih skrbeli, jih nekateri starši zapustijo za vedno. Pogosto so njihovi starši alkoholiki, odvisniki od drog, včasih so najstniki ali brezdomci in ne želijo teh otrok, posebno ko jim zdravnik pove, da bodo kmalu umrli.

Mohamed jih je opazoval in videl, da so sami v igralnici ali svoji sobi in da jih nihče ne obiskuje, nihče ne skrbi za njih, nihče jih ne objame, nihče jih ne ljubi, nihče jim ne govori. Mohamed je vedel, da mora nekaj narediti zanje. Ni jih mogel pustiti, da umrejo sami brez družine. Zato se je odločil, da jih pripelje domov. Kupuje jim hrano, igrače, zdravila, tudi dihalni aparat, in jim postane oče, ki ga nikoli niso imeli.

Pravi, da se vedno pogovarja s svojimi otroki, tudi če so slepi in gluhi, saj imajo kljub temu občutke in dušo! Večina njegovih otrok ne govori. Edina komunikacija z njimi je, da se jih dotakne ali da jih drži. Posebno ko se jih dotakne, vedo, da je z njimi.

Dal jim je tudi imena, ki jih večina prej ni imela. Mohamed pove: »Zato jih moram poimenovati. Ne uradno ime, ampak nekako jih moram klicati. Ne morem jim samo reči: »Živijo, dojenček fantek!« »Živijo, dojenček deklica!« Imajo pravico, da imajo ime, identiteto.«

Danes je njegova zgodba postala znana in dobil je že mnogo priznanj in donacij iz vsega sveta. Ampak zanj je prava nagrada le to, ko vidi, da so otroci srečni.

Pravi: »Jaz verjamem, da ima vsak otrok pravico, da ima prostor, ki ga imenuje dom, da ima družino, očeta in mamo, sestre in brate in da je obravnavan kot normalen otrok. In vsak otrok ima pravico, da je srečen. Pa naj je to za eno leto, teden ali pa samo za en dan.«

Če bi svet imel več ljudi, kot je Mohamed, potem ne bi bil noben otrok nikoli zapuščen.

s. Tina Čerin

vir: https://www.facebook.com/watch/?v=369906937597472