ZZZS namerava uvesti doplačilo za hormonsko kontracepcijo. Nekateri ugovarjajo, da imajo v Sloveniji ženske pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in posledično s tem do dostopnosti kontracepcije. “Ženska ima pravico spoznati svoje telo, ” pa je na ta argument v oddaji 24ur odvrnila Katarina Nzobandora, ki ukrep ZZZS-ja vidi kot priložnost za ženske, da bodo končno pomislile, kaj se z njihovimi telesi dogaja ob vnosu umetnih hormonov in se posledično v večji meri odločile za bolj zdrave – naravne metode uravnavanja rojstev.
Vabljeni k ogledu kratkega prispevka, objavljenega na 24ur (pri povezavi kliknite na video Iz 24UR ZVEČER: Ženske so na okopih zaradi načrtovanih doplačil za kontracepcijo).
Tukaj pa si lahko preberete tudi nekatere druge argumente, ki bi jih radi izpostavili.
Bolj dostopna kontracepcija – več splavov
Praksa iz drugih držav kaže, da se s povečanjem dostopnosti kontracepcije zviša število neželenih nosečnosti in splavov. Posledično lahko upravičeno pričakujemo, da bo z omejevanjem dostopnosti (pa čeprav finančnim) pogostost splava v Sloveniji sčasoma upadla. In to iz dveh razlogov:
- Ker hormonska kontracepcija sama povzroča splave
Ženske se tega mehanizma delovanja kontracepcije pogosto niti ne zavedajo, do česar smo v Zavodu ŽIV!M zelo kritični, saj se zavzemamo za pravično osveščenost žensk, na podlagi katere ženske zares lahko sprejmejo zavestno odločitev. Na račun zmanjšanja uporabe abortivne hormonske kontracepcije, se bo torej zmanjšalo število splavov, ki jih le ta povzroča, in niti ne morejo biti statistično zabeleženi.
- Ker kontracepcija vodi v neodgovorno spolnost, zaradi občutka lažne »varnosti«
Manjša dostopnost hormonske kontracepcije pa privede tudi do boljše in bolj realne odgovornosti parov v njihovem spolnem življenju. Bolj kot so namreč na voljo različne oblike kontracepcije, bolj so pari prepričani v lažno varnost, ki jim jo ta obljublja (a ne more zagotoviti), in bolj nepremišljeno se podajajo v nestabilne partnerske zveze, v katerih ne bi mogli vzgajati otrok. Kontracepcija namreč v praksi ni tako zanesljiva, kot v teoriji. O njeni nezanesljivosti je bilo narejenih že veliko raziskav. Med najbolj referenčnimi na primer izstopa raziskava priznanega ameriškega Inštituta Guttmacher, ki je objavil izsledke raziskave, s katero je bilo ugotovljeno, da je 54 % žensk, zajetih v raziskavo, ki so leta 2000 naredile splav, uporabljalo kontracepcijo v mesecu, ko so zanosile. 15 % žensk je uporabljalo najbolj učinkovite metode (sterilizacija, maternični vložek, vsadki in injekcije) in 14 % hormonske tabletke. Za primerjavo – 10 % žensk se je posluževalo prekinjenega spolnega odnosa ali periodične vzdržnosti. Tega seveda ne gre enačiti z sodobnimi naravnimi metodami načrtovanje družine, vendar pa iz tega podatka lahko sklepamo, da so pari, ki ne uporabljajo kontracepcije, na splošno bolj odgovorni v spolnosti in bolj odprti za sprejemanje otrok, saj se ne odločajo za splav v tolikšni meri, kot tisti na kontracepciji.
Propaganda kontracepcije pomeni večjo razširjenost spolno prenosljivih bolezni
Podobno kot lažni občutek varnosti pred neželeno nosečnostjo, kontracepcija daje lažno upanje tudi v boju proti spolno prenosljivimi boleznimi, kot sta HPV (ki povzroča raka na materničnem vratu) in AIDS. Če pogledamo primere držav, ki so z različnimi politikami pristopile k problematiki zmanjševanja spolno prenosljivih bolezni, lahko opazimo, da države, ki so veliko denarja vložile v promocijo kontracepcije, beležijo porast okuženosti z virusom HIV. Tudi v Evropi in Sloveniji je okuženost z virusom HIV v porastu. Nasprotno pa so države, katerih program je temeljil na promoviranju vzdržnosti in zvestobe na prvem mestu in šele na drugem mestu kontracepcije, edine beležile upad okuženosti z virusom HIV. Tak primer je na primer Uganda, kjer se je okuženost odraslih z virusom HIV že samo v dobrem desetletju zmanjšala z 18 % na 7 %.
Razširjenost kontracepcije pomeni demografsko zimo
Slovenija je res morda ena od držav z najnižjim številom najstniških nosečnosti in splavov, vendar je hkrati tudi država z najnižjo rodnostjo – 1,58 rojstev na žensko. Smisel kontracepcije temelji na »zaščitenosti« pred neželeno nosečnostjo. Ta miselnost se tako zgodaj (že v najstniških letih) in tako globoko usidra v žensko podzavest, da otroke začno dojemati kot grožnjo, nosečnosti pa jih postane strah. Tudi pozneje, ko si morda že želijo imeti otroka, ženske nosečnost in prihod otroka povezujejo s strahom in občutkom, da niso pripravljene. Posledično se redkeje odločajo za otroke, kar privede do zmanjšane rodnosti.
Po drugi strani pa so ženske, ki uporabljajo sodobne naravne metode načrtovanja družine (npr. FertilityCare) bolj samozavestne, saj dobro poznajo delovanje svojega telesa, so v stiku same s seboj in jih njihova sposobnost nosečnosti in materinstva ne straši. Spolnosti namreč ne povezujejo s strahom pred zanositvijo, ker zaupajo svojemu telesu. Nasprotno, spolnost povezujejo z naravno možnostjo zanositve, kar privede do bolj odgovornega vedenja v obdobjih, ko nikakor ne želijo imeti otrok in do tega, da se zaradi poznavanja svojega cikla lažje in pogosteje svobodno odločijo za otroke.
Več denarja nameniti osveščanju žensk o njihovih telesih
V Zavodu ŽIV!M podpiramo vsak ukrep v smeri omejevanja dostopnosti kontracepcije, ker ta dejansko škodi ženskemu telesu, škodi ženski samozavesti in sposobnosti ustvarjanja trajnih in osrečujočih odnosov. Hkrati menimo, da bi se moralo v Sloveniji več denarja nameniti osveščanju žensk o njihovih lastnih telesih že v mladostni dobi ter se s tem posvetiti tudi vprašanju dviga rodnosti in splošne zavesti o lepši sprejetosti otrok v naši družbi.