Argentina, argentinski Slovenci in splav

Decembra 2020 je Argentina legalizirala splav. Pred tem je bil splav prepovedan oz. dovoljen v zelo omejenih okoliščinah, zdaj pa je prosto dostopen do 14. tedna nosečnosti, kasneje pa iz določenih razlogov (več o tem https://www.zavod-zivim.si/argentina-legalizirala-splav/).

Velika sprememba na drugi strani sveta se dotika tudi nas, predvsem pa naših rojakov, izseljeniških Slovencev iz Argentine. Vprašali smo nekatere izmed njih, kako doživljajo spremembo zakona. Nekateri že vrsto let živijo v Sloveniji, nekateri so sem komaj prišli, nekateri še živijo v Argentini. Vsakega se je dogajanje v rodni Argentini dotaknilo na svoj način in so svoje misli ter občutke delili z nami.

Zdrava pamet in kritičen pogled na stvari in človeka nam bosta pomagala, da bomo našli pravo pot.

Marcos Fink, operni pevec, rojen v Argentini, danes živi in deluje v Sloveniji

Marcos Fink, operni pevec:

Novica me je užalostila. Na tiho sem pričakoval, da bo prevladal zdrav pogled na življenje tudi med odločevalci. Kar težko mi je pri srcu, da se taki zakoni sprejemajo v imenu naprednosti družbe. Družbe, ki je ukinila smrtno kazen, istočasno pa je zmožna brez kakršnih koli moralnih zadržkov uzakoniti smrtno obsodbo najbolj ranljivih članov družbe.

Spominjam se debat pred skoraj dvema desetletjema v Franciji, kjer sem takrat gostoval. Bil sem v debatah, kjer so bili v glavnem kolegi iz opere, ki so bili proti splavu. Ker sem po poklicu tudi inženir agronomije, imam za seboj kar nekaj predmetov iz sveta biologije. Najbolj me je prizadel argument zagovornice splava, ki je dejala, da »nerojen otrok še ni oseba, ker še nima osebne izkaznice«.

Dejansko sem izjave tega sloga razumel kot izraz potapljajoče se osebe, ki ob pomanjkanju močnega argumenta poseže po prvem, ki ji pride na misel.

Zdrava pamet in kritičen pogled na stvari in človeka nam bosta pomagala, da bomo našli pravo pot.

Legaliziranje splava je ponižanje in ignoriranje resnih potreb državljanov!


Marjanka Grohar, doktorica biologije, argentinska Slovenka, v Argentini aktivna v Gibanju za življenje, trenutno v Sloveniji

Marjanka Grohar, doktorica biologije:

Res je presenetljivo, kako malo se ceni življenje v časih, ko tehnologija omogoča, da poznamo razvoj do potankosti, in ko napredek omogoča podaljšanje življenja veliko več let. Argentina ni izjema. Mednarodni pritisk je uspel, da je argentinski senat legaliziral splav, kljub temu da je argentinski narod po vseh anketah večinsko proti in ustava varuje človeka že od spočetja dalje. Bil je izrečen tisoč in en izgovor, da bi se utišalo ali olepšalo na »sprejemljiv« način to, kar v resnici je: končanje življenja najšibkejših v družbi, nerojenih otrok. In to v obliki enega najbolj skrajnih zakonov zahodne družbe, saj omogoča splav brez razloga do 14. tedna nosečnosti, po tem času pa pod nejasnimi vzroki, kot je ogroženost »socialnega in duševnega zdravja matere«. V državi, kjer več kot polovica otrok živi v revščini, kjer je ekonomija zrušena, šolstvo na izredno nizki ravni in kjer zdravstveni sistem ne more zadovoljiti potreb, je legaliziranje splava pravzaprav ponižanje in ignoriranje resnih potreb državljanov. Želim si, da bi se ljudje zavedali grozote tega dejanja in bi si znali ustvariti način življenja, kjer bi prevladala odgovornost za lastna dejanja in sprejemanje novega življenja ne kot teže ali problema, ampak kot darilo in priložnost.

(Daljši intervju z Marjanko Grohar lahko poslušate na tej povezavi: https://avdio.ognjisce.si/share/info_2021_01_07_Marjanka_Grohar)

Potrebno je prizadevanje, da zakoni zavarujejo življenje, predvsem pa zavest, da zakoni težko zdržijo v času, če to prepričanje najprej ne živi v vsakem izmed nas.


Jože Rožanec, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, argentinski Slovenec, zdaj živi v Sloveniji

Jože Rožanec, raziskovalec:

V Argentini se vsiljevanje splava vleče vrsto let. Zadnja leta je bila tema pogosto na udaru in skupaj z drugimi temami močno polarizirala družbo. Polarizacija je postala toliko bolj razvidna in otipljiva, ko sta se pričela oba tabora trajno identificirati z rutami: podporniki splava z zelenimi rutami, podporniki življenja s svetlo modrimi rutami. Njih nošnja je postala običajna in neke vrste stalno pričevanje o zavzetem stališču. Tiho soočanje pogledov na tako delikatno temo, kot je dostojanstvo človeškega življenja od spočetja dalje, je postalo del vsakdana.

Mnogokrat se tema splava predstavi kot del nujnega dialoga razvite demokratične družbe. Kot taka je bila pred leti predstavljena tudi v Argentini s široko podporo medijev. To je zmota, na katero nas je konkretno opozoril Papež Frančišek v svoji okrožnici »Vsi bratje«. V njej jasno izrazi, da ima človeško življenje vrednost samo na sebi in da vrednotenje življenja ne more biti predmet pogajanj: v pravem dialogu ni prostora za iskanje kompromisov glede človeškega življenja in odobravanja splava. Dialog predpostavlja iskanje skupnega dobrega, kreativnih rešitev, ki upoštevajo tudi najbolj ranljive – v tem primeru nerojene otroke.

Uzakonitev splava v Argentini je del širše ideološke agende, ki je v zadnjih letih uspela uvesti vrsto zakonov, med njimi zakone glede istospolnih zvez in možnosti spremembe spola. Ob pritisku za uvedbo splava so zrasle mnoge organizacije in gibanja, ki jim je življenje sveto: družbene iniciative, ki se specifično ukvarjajo z zaščito življenja, podporo nosečnic in mladih mater ter reševanjem mnogih sorodnih problemov.

Del omenjene ideološke agende je tudi omejevanje ugovora vesti, ki ni sprejemljivo za demokratično družbo. Čeprav sprejeti zakon o splavu omogoča ugovor vesti na individualni ravni, ga ne garantira institucijam. Izrecno predvideva, da če bi vsi člani ustanove nasprotovali opravljanju splava, bo morala tovrstna institucija zagotoviti možnost splava drugod in kriti določene stroške. Ta zakon določa, da se možna odlašanja v zagotavljanju splava s strani zdravnikov ali institucije kaznujejo tudi z zaporom. Abstraktno pojmovanje odlašanja splava in možnost kaznovanja tudi medicinskega osebja, kljub črki zakona, v praksi ogrožata svobodo vesti posameznikov.

Čeprav je bil zakon o splavu sprejet, sedaj že potekajo procesi za dosego razglasitve njegove protiustavnosti. Argentinska ustava namreč izrecno ščiti življenje od spočetja dalje. Za vsak narod je uzakonitev splava mejnik, ki kaže na civilizacijsko nazadovanje in moralno krizo družbe, ki prezira življenje, namesto da bi v njem odkrivala neomajno bogastvo, ki ga pomeni vsaka oseba. Družba in država nista abstraktni, ampak odsev vsakega izmed nas. Zakoni so kljub pritiskom in korupciji do neke mere odraz stanja družbe. Potrebno je prizadevanje, da zakoni zavarujejo življenje, predvsem pa zavest, da zakoni težko zdržijo v času, če to prepričanje najprej ne živi v vsakem izmed nas. Trdnost družbe se prične v trdnih družinah, ki ljubijo življenje. Zato naj velja poziv Matere Terezije iz Kalkute: »Če želiš spremeniti svet, pojdi domov in ljubi svojo družino.«

[…] ‘pravica do spolnosti’, ‘pravica do lastnega telesa’, in drugih. Samo pravice, dolžnosti nobene, še manj pa odgovornosti.


Prof. dr. Andres Fink, pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov, rojen v Argentini, danes živi v Sloveniji, predava na Katoliškem inštitutu v Ljubljani

Prof. dr. Andres Fink, pravnik:

Ob koncu decembra je zakonodajna oblast v Argentini tudi v senatnem domu sprejela zakon o t. i. prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Pred dvema letoma senat splava ni podprl, sedaj ga je. Zakaj? Do danes predsedniki niso bili za to, sedanji predsednik pa je splav imel v svojem volilnem programu. Po sprejetju zakona je sedaj izjavil, da je s tem že izpolnil eno od volilnih obljub. Na nekatere senatorje, ki so prej bili proti, pa je bil izvršen močan politični pritisk, naj spremenijo stališče, sicer njihove province (senatorji v argentinskem zveznem sistemu predstavljajo province) ne bodo prejele finančne podpore.

Argentinsko javno mnenje je večinsko proti splavu, čeprav nekateri sprejemajo splav za določene primere. Lahko bi se reklo torej, da nek minimalni zdrav čut, prepojen s krščanstvom, še obstaja. So pa na nasprotni strani v družbi izstopali mnogi besni izrazi, ki jih ne moremo drugače označiti, kot da so naravnost satanističnega izvora. Seveda so imeli ti izpadi močno podporo nekaterih medijev, ki so jim dajali večjo odmevnost. Tudi mednarodni vpliv je bil močan in je prihajal od medijev, kakor tudi od nekaterih centrov moči (finančnih, političnih, kvazikulturnih).

Splav je predviden za primere posilstva, nevarnosti za življenje nosečnice ali njeno zdravje, pojmovano ‘v integralnem smislu’. Zdravje v integralnem smislu pa za ta zakon pomeni stanje popolnega dobrega počutja telesno, umsko in socialno. Ta ‘dežnik’ (socialno) pa omogoča vse.

Zakon nalaga dolžnosti celemu zdravstvenemu sistemu, tako javnemu kot zasebnemu. Če bi kakšna zasebna klinika ne hotela sprejeti ženske za splav, mora najprej poskrbeti za njeno zdravstveno varnost, potem pa na lastne stroške priskrbeti neko drugo ustanovo, ki ji bo zagotovila prekinitev nosečnosti. Ugovor vesti za zdravnike in drugo zdravstveno osebje je sicer upoštevan, ker je to temeljna človekova pravica, zajamčena tudi v ustavi, toda tu je ogromno nejasnosti in je predvidenih kup problemov, s katerimi se bodo morali soočati zdravniki. Predvidevamo lahko najrazličnejša izsiljevanja ustanov in zdravnikov.

Ob vsem tem pa je očitna manipulacija vseh mogočih pravic: ‘pravica do spolnosti’, ‘pravica do lastnega telesa’ in drugih. Samo pravice, dolžnosti nobene, še manj pa odgovornosti.

Kljub legalizaciji je splav v Argentini neustaven.


Rozka Snoj iz Argentine, grafična oblikovalka

Rozka Snoj, grafična oblikovalka:

29. december smo doživeli kot dan žalovanja. Za tiste, ki branimo življenje še nerojenih, je očitno, da je nasilna manjšina, ki ni reprezentativna za Argentino in je podkupljena s strani mednarodnih proabortivnih organizacij, dosegla svoj tako zaželeni cilj: pridobiti Argentino na svojo stran in s tem pritegniti še druge južnoameriške države.

Ta ekspresna debata o splavu v parlamentu po letu, polnem manipulacij zaradi bolezni koronavirusa, v katerem je predsednik Fernández z neskončno dolgo karanteno resno prizadel gospodarski položaj večine državljanov – vse za to, da bi ljudem »rešil življenje« pred virusom –, je bila prava klofuta za kristjane. In to v mesecu decembru, ko se končuje poslovno leto, vročina že pritiska in se pripravljamo na božič!

Kljub temu da so hoteli splav na hitro legalizirati še pred koncem leta, je to dogajanje mobiliziralo celotno Argentino, tako s pohodi kot tudi duhovno; s postom in molitvijo. Po vsej Argentini so se vrstili »pohodi za življenje«. Mediji o tem seveda niso poročali skoraj nič. V obdobju od 28. novembra do 29. decembra, ko je bil zakon sprejet, sem se udeležila treh demonstracij, ki so potekale na Kongresnem trgu v Buenos Airesu. Zadnji dve, ki sta sovpadali z glasovanjem v poslanski zbornici in v senatu, sta potekali med češčenjem Najsvetejšega, spovedovanjem in številnimi sv. mašami.

Veliko je organizacij, ki že leta zelo aktivno delujejo na tem področju. Kljub legalizaciji je splav v Argentini neustaven. Argentinska ustava je izrecno pro-life. Sam minister za zdravje je po sprejetju zakona priznal, da ne bo lahko »izvajati« splava. Bitka se zdaj iz parlamenta seli na sodišče, kjer bodo pravniki pro-life poskušali dokazati, da je splav neustaven. Poleg tega pa so številni zdravniki napovedali, da splava ne bodo opravljali.

Pripravila s. Tina Čerin