Skupina za starše po spontanem splavu in smrti otroka
Po smrti otroka močno trpimo, a le redki nas razumejo. V delavnici si bomo – ob spoznanju, da nismo edini s takšnim čutenjem – podelili izkušnje, da bomo lahko začeli proces predelave bolečine, rasti in poti naprej.
Skupino vodita: Katarina in Marko Nzobandora, starša treh otrok in enega angelčka
Pričetek: ob zadostnem številu prijav, prijave na 040 577 468 ali na info@zavod-zivim.si
Skupina za starše po UPN (umetni prekinitvi nosečnosti)
Skupina je namenjena staršem po umetni prekinitvi nosečnosti, ki trpijo zaradi posledic opravljenega postopka, občutkov, da jih nihče ne razume in bolečino dan za dnem nosijo v sebi. V varnem okolju, kjer ni obsodb, ampak razumevanje, bodo lahko bolečino podelili s tistimi, ki jih bodo razumeli. Na skupini za samopomoč bomo skupaj prehodili pot žalovanja in ozdravitve notranjih ran.
Pričetek: 10. 11. 2014 ob 20.00 v prostorih Zavoda ŽIV!M na Trubarjevi 82 v Ljubljani
Skupine vodi: Katarina Nzobandora, direktorica Zavoda ŽIV!M
Prijave sprejemamo na: info@zavod-zivim.si ali na telefon 040 577 468
Mnenja udeležencev naših skupin:
Pred dvemi leti sem naredila splav in lani sem obiskovala skupino za starše po UPN. Bilo je zelo zanimivo. Potem, ko me je moja mami na nek način skoraj prisilila v pogovor s Katarino, mi je s tem naredila veliko uslugo in začela sem hoditi tudi na skupino.
Sprva mi je bilo malo nenavadno, ker smo bile mame različne starosti. Potem smo se s soudeleženkami spoprijateljile in najbolj zabavno mi je bilo, ker je bila v skupini tudi starejša gospa.
Skozi pogovor z ostalimi mamami sem se veliko naučila, saj ima vsaka od nas svoj pogled na svet. Jaz še malo bolj mladostniškega, one pa odraslega.
Pogovori v skupini pomagajo po težki izkušnji umetne prekinitve nosečnosti, da jo lažje sprejmeš in se soočiš z njo. In to mi je veliko pomenilo.
Klara
Po težki izkušnji, ki sva jo doživela ob izgubi prvega otroka, sva iskala oporo, strokovno pomoč in predvsem pare s podobno izkušnjo. Spoznala sva nekaj parov, ki so doživeli izgubo otroka, a sva kmalu ugotovila, da brez vodenega pogovora z njimi ne moreva globlje spregovoriti o najini bolečini.
Po oklevanju sva se odločila, da vstopiva v skupino za žalujoče starše Zavoda živim. Pozitivno sva bila presenečena nad iskrenostjo drugih parov in predanostjo terapevtke. Voden pogovor, prijetno okolje in majhna skupina so nama pomagali, da sva lažje podelila najino bolečo izkušnjo z drugimi pari, ki so naju razumeli zaradi njihove podobne izkušnje. V skupini sva dobila samozavest in pogum, da sedaj lažje spregovoriva o najinem otroku. Spoznala sva, da najin angelček v najini družini in v krogu prijateljev ne sme postati tabu tema. Našla sva pot, kako ponovno zaživeti in se bolj odpreti za novo življenje.
Hvaležna sva sodelavcem Zavoda ŽIV!M, za vso toplino in pozornost.
Urška in Peter