Svečke za promocijo »čarobnega splava«

Letos pred prvim novembrom smo na Zavodu ŽIV!M prodajali svečke, ki so nas spominjale na bolečino zaradi izgube tistih, ki so umrli. Med njimi so tudi naši najmlajši, nerojeni otroci, ki so kljub svojemu kratkemu življenju pustili v našem svoj pečat. Na svečkah sta bila napisa: »Nekoč bomo skupaj« in »Za vedno v mojem srcu«. Z nakupom svečke so ljudje podprli naše programe za pomoč ženskam in družinam, ki se soočajo z izgubo otroka, med katerimi so tudi tisti, ki trpijo zaradi posledic umetnega splava. Na drugem delu sveta, v Teksasu, pa se odvija podobna, a ravno obratna zgodba.

Texas Equal Access Fund je organizacija, ki zbira denar za delno kritje stroškov splava, da bi imele ženske različnih standardov enak dostop do te storitve. V eni svojih nedavnih objav razpravljajo o naklonjenosti prazničnim zabavam, zraven pa je objavljena slika svečk z liki barvnih samorogov in napisom: »Splavi so čarobni.«

Radi bi opozorili na jezik, s katerim govorimo o splavu. Ne glede na to, kako smo politično opredeljeni v odnosu do splava, bi bilo pošteno, da z jezikom ne zavajamo ljudi. Christina Marie Bennett je komentirala, da je »zavajajoč jezik, ki dela splav kot nekaj vsakdanjega in ga romantizira, nevaren in na žalost ločen od resničnosti.« Po tolikih letih izvajanja splava v naši družbi si težko zakrivamo oči pred posledicami, ki jih le-ta prinaša tako posameznikom, kot tudi celotni družbi. V resnici je splav nasilno dejanje, ki za nekoga pomeni smrt, za druge vključene pa vsaj veliko ranjenost. (Bennett)

Povzdigovanje splava v sfero nekega ideala je prisotna v besednjaku tudi na drugih področjih. Govori se o pravici ženske oziroma reproduktivni pravici kot o nečem dobrem za naše zdravje ali pa kot dokaz naše svobode. Ti izrazi so zavajajoči. O tem, kaj splav pomeni za žensko, veliko pove stavek Frederice Mathewes-Green, vzet iz knjige Prepovedano žalovanje: »Nobena ženska si ne želi splava, kot si želi sladoled ali Porsche-a. Splav si želi tako, kot si žival, ujeta v past, želi odgrizniti lastno nogo. Umetna prekinitev nosečnosti je tragičen poskus ubežati obupni situaciji z dejanjem nasilja in izgube lastnega jaza. Splav ni znamenje ženske svobode, temveč znak njenega obupa.« (Burke 2019, 297). Znamenje obupa povzdigovati v magično dejanje s simbolom mavričnega samoroga je nekaj zelo sprevrženega.

Ker simboli govorijo in s svojo govorico pomagajo širiti določeno kulturo, smo tudi v predbožičnem času v Zavodu ŽIV!M pripravili nekaj simboličnega, kar bo s svojo prisotnostjo spominjalo na vrednost nerojenih in rojenih otrok. Božični okraski za na smrekico nas spominjajo, da je življenju, ki ga kaže zvezda, vredno zapeti »Gloria« in da naj bo naš odgovor na različna znamenja obupa raje: »Mir, ljubezen in upanje«.

s. Tina Čerin

Viri: http://www.zavod-zivim.si/kategorija/bozicni-okraski/

http://www.zavod-zivim.si/kategorija/spominske-svece/

https://www.liveaction.org/news/abortions-magical-propaganda-candles-lies-holidays/

Theresa Burke, Prepovedano žalovanje  (Ljubljana: Založba Dravlje, 2019), 297.