Resnična svoboda in splav

Prijateljica mi je rekla, da sicer ne podpira splava in da ga sama nikoli ne bi naredila, vendar meni, da bi moral ostati legalen, ker ona podpira svobodno izbiro posameznika. Nisem vedela, kaj naj ji rečem, čeprav sem čutila, da je njen pogled na svobodo popačen. Kaj bi ji odgovorili vi?

Vaše vprašanje odkriva dve pogosti zmoti glede splava in svobodne izbire. Prvič, če je nekaj legalno, ni nujno tudi dobro za človeka. Zavedati se moramo namreč, da je zakonodaja podvržena človekovi volji in sama po sebi ni absolutno merilo. Ob tem se lahko recimo spomnimo dejstva, da je bilo sužnjelastništvo v ZDA pred manj kot dvesto leti še povsem legalno, da so bila koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno tudi legalna in prav tako je v mnogih (tudi naprednih) državah še danes povsem legalna smrtna kazen za določene prestopke.

izbiraDruga zmota pa je v prepričanju, da je splav samo ena od odločitev, med katerimi nosečnica lahko prosto izbira. Izkušnje kažejo drugačno sliko. Mnoge ženske, ki so splavile, pravijo, da so bile v to dejanje na tak ali drugačen način prisiljene oziroma so zaradi pritiskov ali okoliščin čutile, kot da pravzaprav nimajo izbire.

Vzrok tema dvema dilemama je enak in ste ga že sami zaslutili, kot pravite – napačno pojmovanje svobode. Moderni pogled na svobodo pravi, da lahko »vedno počnem to, kar hočem«. Takšna svoboda sama po sebi ne more biti vrednota, saj lahko v njenem imenu opravičujemo slaba dejanja.

Lahko bi rekli, da je Bog prvi, ki podpira »svobodno izbiro« vsakega od nas, saj nam je dal svobodno voljo. Toda, čeprav smo svobodni, da počnemo, kar hočemo, nismo svobodni, da bi odločali o tem, ali je to, kar počnemo dobro ali slabo. Le če smo osvobojeni notranjih ovir, ki nam preprečujejo, da bi delali dobro, in jih kristjani imenujemo greh (npr. napuh, poželenje, lenoba, itd.), bomo lahko sprejemali dobre odločitve, tiste, ki vodijo v ljubezen in edinost, in bomo tudi ostali svobodni. Krščanski pogled na svobodo je namreč »delati dobro in biti osvobojen greha« ali kot pravi sv. Avguštin: »Svoboda je odločitev za dobro.«

Vsako naše dejanje ima namreč določene posledice. Vsaka naravna nosečnost (tudi nenačrtovana) je posledica svobodne izbire določenega dejanja – t.j. spolnega odnosa. Dandanes se zdi, kot da je družba na to logično povezavo med spolnostjo in rodovitnostjo že skoraj popolnoma pozabila. To je seveda učinek kontraceptivne miselnosti, ki s svojo lažno predstavo o »varnosti« in »zaščitenosti« spolnih odnosov ustvarja situacije, ko se par podaja v spolnost, čeprav morda nikakor ni sposoben sprejeti posledic – otroka.

woman-and man pixabayŽenska bi se morala »zaščititi«, kot da je otrok ali pa njen partner grožnja in nasprotnik, ne pa nekdo, s katerim je v odnosu. Prevelik poudarek na izbiri posameznika namreč popači resnično naravo človeške osebe. Človek ni izoliran posameznik, ampak del občestva oz. družbe, je nekdo, ki obstaja v odnosu z drugimi.

Pogled na človeka, kot na odnosno bitje, ne more sprejeti takšnega izgovarjanja na »izbiro«, ki žensko postavi nasproti otroku v njej. Noseča ženska ni zgolj posameznik, ki bi iskala to, kar ugaja njej. Je že mama, in je z otrokom, ki ga nosi in ki potrebuje njeno ljubezen, že v odnosu. Tudi ona potrebuje našo ljubezen in sprejemanje družbe. Splav se pogosto zdi kot lahek izhod tako za mater kot za očeta in tudi za družbo. A tudi ta odločitev ima svoje, pogosto tragične, posledice na posamezniku in družbi. Na nenačrtovano nosečnost moramo torej odgovoriti z ljubeznijo, saj le odločitev za dobro vodi k sreči in notranjemu miru.

Meta Halas

Prispevek je bil objavljen v Družini, januarja 2016

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja