Nekateri starši otrok z izrazitimi posebnimi potrebami izžarevajo zares nalezljivo veselje. Kaj je tisto, kar jim omogoča takšno veselje? Kako zmorejo to kljub težki situaciji, v kateri so se znašli?
Sprejemanje
Srečni starši zberejo pogum in se odpovejo svojim sanjam o idealnem družinskem življenju. Sprejeti morajo marsikaj, za kar so mislili, da jim ne bo nikoli uspelo.
Ni se lahko sprijazniti, da bo tvojo otrok za gibanje moral uporabljati invalidski voziček ali se sporazumeval z nadomestno komunikacijo.
Težko je, ko vidiš, da večina enako starih otrok napreduje veliko hitreje.
A ko starši sprejmejo realno stanje, jim tudi majhni koraki lahko prinesejo veliko veselja.
Povezanost
Starši otrok s posebnimi potrebami se morajo stalno upirati v sodobni družbi splošno prevladujočemu individualizmu. Če kdo, potem oni zelo jasno vedo, da vsega ne zmoremo sami. Skupaj s strokovnjaki, prijatelji in sorodniki si prizadevajo, da bi njihov otrok in celotna družina živeli čim bolj polno življenje.
Smiselnost in optimizem
Družine z otroki s posebnimi potrebami se pogosteje vprašajo, zakaj nekaj počnejo.
Ne obremenjujejo se toliko z nesmiselnimi dejavnostmi. Verjamejo, da se njihovo življenje lahko še izboljša in da na to lahko vplivajo.
Čas
Starši otrok s posebnimi potrebami, ki so srečni, se zavedajo svojih mej in vedo, da nujno potrebujejo čas, ki ga posvetijo le sebi in svojim najbližjim.
Avtorica: Ančka Čeligoj, specialna pedagoginja.
Delno povzeto po:
http://www.lovethatmax.com/2014/10/special-needs-parenting-stress.html