Pred kratkim sem izvedela, da sem noseča. Sem v petem tednu nosečnosti. Vedno sem si želela otroke, ampak zdaj nisem prepričana, da sem pripravljena. Ravnokar so mi ponudili službo z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Službo si res želim, saj bi mi pomenila neodvisnost. Nikoli nisem razmišljala o splavu in si te možnosti ne želim, skrbi pa me kako bo, če se odločim za otroka. Petra
Draga Petra, v današnjem času je služba za nedoločen čas res velik dar, zato razumem vašo dilemo. Redna služba daje občutek gotovosti in stabilnosti, zato je tako zaželena. Žal pa v našem svetu nič ni zagotovo in nič ni stabilno. Ob vseh dogodkih, ki nam lahko zamajejo tla pod nogami, pa naj bo to izguba službe, ločitev, nova nosečnost ali če študent ni sprejet na želeno fakulteto, ko izgubimo ljubljeno osebo… je le ena trdna stvar, le nekaj, kar sploh ima smisel, saj vse ostalo postane nepomembno in malenkostno. Edina stvar, ki »stoji«, ki je stabilna in gotova, je Bog. Ko imamo vero v Boga vemo, da ta Bog ne dela napak. Kaj to pomeni? Pomeni, da naša življenja niso napaka, da tudi dogodki, ki se nam zgodijo, niso naključje ali napaka, ampak imajo nek višji smisel, ki ga včasih ne razumemo takoj. Pomeni tudi, da je otrok prišel ravno ob pravem času, kljub temu, da otroka v tem trenutku niste načrtovali. Bog ga je skrbno načrtoval.
Vabim vas, da poskušate pretehtati ti dve odločitvi, ki sta pred vami. Na eni strani je služba, na drugi otrok. Služba je mikavna, a kot veste, jo mnogi pogosto zamenjajo. Pa naj bo zaradi lastne želje ali ne. Je način preživetja in daje neke vrste samostojnost. Po drugi strani pa otrok ni zamenljiv. V vsej zgodovini človeštva prav tega otroka ne bo več. Nikoli prej ga ni bilo in ga nikoli več ne bo. Je enkraten, prav tako kot bodo enkratni tudi vaši ostali otroci, če se boste zanje odločili oziroma vam bodo dani.
Biti pripravljen na otroka… Ne vem, če to v resnici obstaja. Mislim, da prav vsaka ženska, pa če si je še tako želela otroka, ko otroka spočne, začuti v sebi močan dvom: bom zmogla? Sem sposobna biti mama? Lahko nudim otroku vse, kar želim?
Prihodnost je za trenutek ali včasih celo za nekaj mesecev zelo zamegljena. Ne moremo si predstavljati, kako bo in to nas lahko navda s strahom in mnogimi vprašanji. Tudi sama sem bila v vsaki nosečnosti postavljena pred ista vprašanja, kljub temu, da sem si otroke želela. Kako bo? Bom dobra mama? Je zdaj res pravi čas? Čeprav sem imela ob sebi podporo moža, sorodnikov in prijateljev, sem morala ta vprašanja razrešiti sama v sebi, v svoji notranjosti. In tam, globoko v sebi, sem našla mir. Ta mir je izhajal iz prepričanja, da mi je Bog, Stvarnik vesolja, zaupal te otroke v varstvo, ker je prepričan, da bom jaz za njih najboljša mama. In če ne dela napak, potem mi preostane le še eno: da zaupam. Vsakič, ko sem se prepustila in zaupala, da bo vse v redu, me je preplavilo veselje. Nosečnost sem preživela v pričakovanju nove avanture, ki se je začenjala. Vedela sem namreč, da bodo otroci darilo, ki mi bo neskončno polepšalo življenje. In res je bilo tako!
Katarina Nzobandora, direktorica Zavoda ŽIV!M