Svež pogled na tabu temo v slovenskem družbenem prostoru
V torek, 3. 11. 2015, je v galeriji Družina potekala uradna predstavitev knjige Zavoda ŽIV!M z naslovom Novo upanje po splavu, prve knjige v Sloveniji, ki se tabu teme umetnega splava loteva na sočuten in iskren način in jo skuša prenesti v družbeni dialog. Gostje okrogle mize so bili Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof, Jani Jeriček, terapevt iz Zavoda ŽIV!M, in Polonca Sokol iz Iskreni.net, ki so tudi pisci strokovnih prispevkov v knjigi. Poseben pečat pa je dogodku dala tudi otvoritev fotografske razstave »Ti, ki si življenje samo«, avtorice Agate Hren, ki je čudenje nad porajajočim se življenjem ujela v svoj objektiv. Okroglo mizo je vodila in povezovala novinarka Marjana Debevec, s petjem in kitaro pa je večer glasbeno popestril Marko Nzobandora.
K besedi je bila najprej povabljena direktorica Zavoda ŽIV!M, Katarina Nzobandora, ki je v uvodnem nagovoru na kratko povzela vzroke za nastanek knjige. V okviru srečevanja in spremljanja mamic in očetov po umetni prekinitvi nosečnosti je prepoznala željo teh staršev, da bi svojo bolečino podelili z drugimi v upanju, da nikomur ne bi bilo treba izkusiti njihovega trpljenja na lastni koži. Tako knjiga vsebuje pričevanja slovenskih staršev z njihovim doživljanjem umetnega splava, ker pa so v Zavodu ŽIV!M želeli dati knjigi tudi strokovne temelje, so k sodelovanju pri pisanju poleg že zgoraj naštetih povabili še moralnega teologa in bioetika p. dr. Tadeja Strehovca in psihiatra Jožefa Magdiča, dr. med.
Človek doživlja vse celovito – z duhom, dušo in telesom
Predstavitev knjige je nato nadaljeval Jani Jeriček iz Zavoda ŽIV!M, ki je že takoj na začetku povedal, da je človek sestavljena stvarnost s telesom, dušo in duhom in da se vse, kar človek doživlja, odvija na teh treh ravneh, ki so med seboj sicer povezane, a vendar zahtevajo različne pristope k okrevanju po težkem dejanju umetnega splava.
Izpostavil je problematiko postabortivnega stresa, ki ga uradna medicina še vedno ne priznava, pa vendar terapevtske izkušnje in številne raziskave kažejo na resne negativne posledice umetnega splava, od fizičnih posledic do samomorilnosti in depresije, anksioznosti, nemira, zanemarjanja lastnega telesa, občutkov krivde, … Pri spremljanju teh oseb bodisi pred splavom, bodisi kadar pridejo ljudje po pomoč po splavu, je Jani Jeriček izpostavil sočutje in ustvarjanje varnega okolja, ki ljudem omogoči prostor, kjer izrečejo ali se zopet soočijo s svojimi čustvi in dogodki, povezanimi z njihovo težko situacijo. Tako lahko v okviru terapevtskega procesa na različne fizične – telesne, besedne in miselne načine izrazijo svoja čustva povezana z žalovanjem za umrlim otrokom, zlasti jezo in žalost pa tudi krivdo.
Polonca Sokol iz Iskreni.net, ki je v knjigi pisala o dostojanstvu in sprejemanju samega sebe, zlasti z vidika ženske, ter postavljanju sebi prave vrednosti, je najprej spregovorila o Gianni Jessen, ženski, ki je preživela splav in ji je odprla oči z ugotovitvijo, da smo vse ženske Božje hčere, lepe in ljubljene in si kot takšne ne zaslužimo, da bi kdorkoli ravnal z nami na manjvreden način. 
Izpostavila je tudi vlogo očetov pri vzgoji deklic, zlasti da bi jim priznali, da so lepe in vredne ljubezni. Dejanje splava pri ženski pogosto pomeni izgubo stika s svojim bistvom, svojo ženskostjo in materinskostjo in ženska, ki je dovolj samozavestna v tem pomenu, da se zaveda neprecenljive vrednosti njenega telesa, ne bo hrepenela po kratkotrajnih potrditvah, kot so opazke fantov na njeno lepo telo in ga bo tudi s primerno obleko zaščitila, »ne ker bi bilo telo nekaj slabega, ampak ker je nekaj tako lepega«, je še dejala Polonca Sokol. Prav iskanje potrditve, da smo ljubljene in lepe namreč vodi v prezgodnjo spolnost ali spolnost iz »napačnih« razlogov, ko ženska ni pripravljena na materinstvo in moški na očetovstvo.
Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek pa se je osredotočil predvsem na duhovni vidik in vero, ki je odnos z Bogom. Čeprav lahko zdravnik ali terapevt pozdravi fizične ali psihične posledice umetnega splava, pa se je potrebno zavedati, da duhovne posledice lahko pozdravi le Bog. 
Kot najbolj očitno duhovno posledico je izpostavil ločenost ali oddaljitev od Boga zaradi greha. »Hujša od občutkov krivde je dejanska krivda,« je dejal Marjan Turnšek in dodal, da noben človek ne more odvzeti bremena krivde, pač pa le Bog v zakramentu sprave. Izpostavil pa je tudi pomembnost molitve za starše in za nerojenega otroka in vere, kot ne le osebnega pač pa tudi občestvenega dejanja ter se s tem dotaknil tudi vprašanja posmrtnega življenja splavljenih otrok.
“Dejansko krivdo lahko odvzame le Bog v zakramentu sprave.” Marjan Turnšek
Čeprav Cerkev na zemlji pozna samo en redni način za vstop v večno življenje, tj. zakrament krsta, pa so po besedah Marjana Turnška teologi danes prepričani, da ima Bog še veliko drugih izrednih načinov, s katerimi pomaga vsakemu človeku, da ima ta možnost, da se odloči zanj. Pri tej odločitvi za Boga pa lahko veliko prispeva prav občestvo Cerkve s svojo molitvijo za nerojene otroke.
Fotografska razstava »Ti, ki si življenje samo«
Na koncu nas je vse navzoče nagovorila še Agata Hren, mlada žena, mamica in avtorica fotografij, ki smo si jih lahko ogledali na razstavi. Razstavo je omogočil Zavod ŽIV!M in jo opisal kot hvalnico življenju, materinstvu, očetovstvu, družini. Namen razstave je prikazati lepoto nosečnosti, družine in prave ljubezni. Agata Hren je navdih za te fotografije dobila ob rojstvu sina s čudenjem nad življenjem, kar se ji je potrdilo ob opazovanju tudi drugih nosečnic in parov ter njihovih otrok, ki jih je fotografirala.
“Otrok je življenje!” Agata Hren
Sama pravi, da se s fotografijo ukvarja le občasno in da je bil fotoaparat preprosto pripomoček, ki ji je bil na voljo, da je sporočilo veselja nad življenjem s to razstavo ponesla drugim ljudem. V navdih ji je bila tudi pesem Toneta Pavčka z naslovom »Novorojenemu«, katere verzi so napisani pod vsako od fotografij.
Predstavitvi je sledilo še druženje in možnost za pogovor med navzočimi in gosti. Razstava bo v galeriji Družina na ogled še do nedelje, 22.11.2015. Knjigo Novo upanje po splavu pa je možno kupiti tudi preko spletne trgovine Zavoda ŽIV!M, kjer z vsakim nakupom podprete delo zavoda pri pričevanju o lepoti in nedotakljivosti vsakega človeškega življenja.
Meta Halas
Foto: Nataša Qualizza