Pred sedemnajstimi leti sem preživela splav: ne bi smela biti tukaj, a Bog je imel drugačen načrt

Stara sem 17 let in še nikoli nisem bila bolj hvaležna za svoje življenje. Preživela sem!

Ko je bila moja mama noseča z mano, je ugotovila, da ne bo zmogla skrbeti za šestega otroka. Bila je samska, njen zaročenec jo je pustil, potem ko je zvedel, da je noseča. Bila je brez doma in brez denarja.

Prepričana je bila, da je splav edina rešitev. Njena sestra jo je poskušala odvrniti od splava, a je bila moja mati tako obremenjena z vsem, kar se ji je dogajalo v življenju, da je videla splav kot edini izhod.

Ne bi smela preživeti splava s solno kislino, a sem ga! Bog je bil z mano od vsega začetka. Njegova ljubezen je tako močna in njegov načrt je veliko večji, kot si sploh lahko zamislimo!
Ko je moja mati izvedela, da splav ni uspel, me je donosila in me potem oddala v posvojitev. Mišljeno je bilo, da bi me posvojili takoj po rojstvu, ampak sem bila zaradi poskusa splava in prezgodnjega rojstva pri 32 tednih (tehtala sem 1900 g), premeščena na enoto intenzivne nege, preden sem odšla domov k staršem.

V obdobju odraščanja sem imela številne zdravstvene težave: hipoglikemijo, sindromom pomanjkanja pozornosti, disleksijo in večkrat sem padala skupaj. Rasla in razvijala sem se počasneje od ostalih otrok moje starosti.

Prvi čudež, ki se ga spominjam, razen seveda, da sem preživela splav, se je zgodil nekega dne na mladinski skupini v naši župniji. Izmenjaje smo brali Sveto pismo in vedno sem prosila pastorja, da me preskoči, ker sem tako slabo brala. V tem času sem obiskovala prvi letnik srednje šole in še nikoli prej nisem na glas brala pred drugimi ljudmi. Že sama misel na to se je zdela nemogoča. Nekega dne pa me je pastor spodbujal, naj poskusim z branjem. Na vrsti so bile vrstice iz Pisma Rimljanom 8:10-13. Prebrala sem jih kot profesionalka! To je bila Božja moč, ki me je popolnoma ozdravila! Prebrala sem cel odlomek brez jecljanja in popolnoma brez težav! Bilo je res neverjetno in nisem mogla verjeti, kaj se je zgodilo. To so bile prve besede, ki sem jih kdaj prebrala na glas in to me je res osrečilo.

Odkar sem začela obiskovati mladinsko skupino in hoditi k maši kot dijakinja prvega letnika, sem spoznala, da lahko imamo odnos s stvarnikom vesolja, in ta nas ozdravlja! In res sem bila blagoslovljena, da imam okrog sebe ljudi, ki mi pomagajo prebroditi kakršnekoli težave. V cerkvi sem našla najboljše prijatelje, so družina, ki me je sprejela, ko sem se počutila zapuščeno s strani svoje biološke družine. Čeprav so me zapustili, ohranjam stike s svojo mamo in nekaterimi sorojenci.

Res sem hvaležna za vse čudeže pa tudi ovire v svojem življenju. To je bil vseskozi Božji načrt. Pred sabo imam še dolgo pot, ampak zdaj lahko dosežem karkoli, sem popolnoma neustavljiva, ker vem, da je Bog vedno ob meni.

Virin slike: lifenews.com

Komentarji

  1. aleluja,slava in hvala našemu najboljšemu režiserju Bogu….Oh,kako lepo pričevanje.Da,kaj našemu Gospodu ni mogoče?!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja