Kako se ženska počuti pred splavom in kakšna tveganja prinaša splav?

Stres in strah imata lahko zelo pomembno vlogo, ko se ženska odloča za splav. Nekatere ženske opisujejo, da so v času odločanja in opravljanja splava skoraj kot v transu. Osamljene, polne strahu in nejevere, da bi lahko in bi morale poiskati pomoč pri tistih, ki jih imajo najbolj radi, se mnoge ženske odločajo glede splava brez posvetovanja z drugimi. V bolnišnici, kjer nanje pritiskajo, da se morajo hitro odločiti, se njihov strahovi lahko še okrepijo. Pogosto ni nikakršnega pogovora o drugih možnostih, premalo časa je posvečenega svetovanju, prisotni so pritiski, da se poseg nadaljuje in podane so pomanjkljive in netočne informacije o telesnem in psihičnem tveganju pri opravljanju splava.

V času, ko so ženske noseče in prestrašene, glavno vlogo prevzame nagon po samoohranitvi. Nosečnost je lahko zaznana kot življenje ogrožujoče stanje in nosečnice, ki se počutijo tako, bodo storile vse, da pobegnejo stran od tega problema. Mnogo žensk, ki se odloči za splav, to storijo, ko so v takem stanju. Pri ženskah, ki doživijo tako vrsto stresne reakcije, je povečana verjetnost, da se bodo odločile za splav tudi v naslednjih nosečnostih. Skoraj vsak drugi splav opravijo ženske, ki so že splavile.

V zadnjem desetletju se je znatno povečalo število znanstvenih dokazov, ki potrjujejo dejstvo, da je splav stresni dejavnik z neželenimi učinki. Podatki dveh najbolj zanesljivih raziskav (Ferguson et al., 2006, 2008) kažejo, da opravljen splav pomembno poveča tveganje za mentalno zdravje pri mladih ženskah:

  • 27 % žensk, ki so opravile splav, je poročalo, da so razmišljale o splavu, kar je štirikrat več od žensk, ki še niso bile noseče, in trikrat več kot ženske, ki so rodile,
  • 61% povečanje tveganja za pojav samomorilne misli,
  • 31% povečanje tveganja za težko obliko depresije,
  • 42% mladih žensk je poročalo o pojavu hude depresije do starosti 25 let.

Druge velike in znanstveno poglobljene raziskave potrjujejo podobna povečanja tveganja pri odraslih ženskah:

  • pri ženskah, ki so v preteklosti opravile splav, se za trikrat poveča verjetnost za pojav depresije kot pri ženskah, ki nimajo te izkušnje,
  • stopnja samomorilnosti je skoraj šestkrat večja pri ženskah, ki so opravile splav, v primerjavi z ženskami, ki so rodile,
  • tveganje za samomor je za 154% večje pri ženskah, ki so opravile splav,
  • opravljen splav poveča tveganje za pojav bipolarne motnje za 167% in za 45% za pojav hude depresije.

Eden najpomembnejših darov, ki jih lahko ponudite ženskam, ki so opravile splav, je sočutno poslušanje in postavljanje vprašanj, s katerim jim pokažete svoje razumevanje bolečine, ki jo lahko povzroči opravljen splav. S tem vzpostavite odnos, ki lahko deluje kot rešilna vrv do upanja in spremembe. Za prizadetega in osamljenega posameznika, ki se bori s tokovi samoobtoževanja, žalovanja, žalosti in krivde, je to največje darilo. Ko delate tako, hodite po stopinjah Božanskega zdravilca in prinašate njegovo ljubezen in usmiljenje.

Katarina Nzobandora

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja