Izobraževalni seminar o posvojitvi – Logatec

Ob svetovnem dnevu posvojitve, 9. 11. 2018, smo povabili socialne delavce, socialne delavke, posvojitelje, posvojiteljice in ostale ljudi, ki jih posvojitev zanima, na izobraževalni seminar o posvojitvi, ki je potekal v Hiši sonca v Logatcu. Dogodek je obiskalo 24 udeležencev. Vsebinsko so ga obogatili štiri gostje, za glasbeno točko pa je poskrbela Glasbena šola Logatec. Na Zavodu ŽIV!M se posvojitve dotikamo predvsem z vidika boljše rešitve namesto splava. Veseli pa smo, da je v Sloveniji še mnogo ljudi, ki so tako ali drugače povezani z njo. Želeli smo jih spoznati in se skupaj z njimi obogatiti ob novih spoznanjih.

Po uvodnem pozdravu in glasbenem nastopu mlade saksofonistke Mete Neže Stražišar, ki jo je na klavirju spremljala Polona Bizjak, nam je o posvojitvi spregovorila Uršula Bizant, socialna delavka in družinska terapevtka. Poleg dela na centru za socialno delo, kjer deluje na področju rejništva in posvojitev, deluje tudi na Študijsko-raziskovalnem centru za družino. Spregovorila nam je o poti neplodnosti. Poudarila je, da sprejeti neplodnost ne pomeni enostavno delati se, kot da je ni, ali pa poiskati nadomestilo zanjo. Pomeni sprejeti prazen krogec v srcu, ki bo tam vedno obstajal in ga nobena druga stvar ne more zapolniti. Neplodnost za par pomeni veliko preizkušnjo, ki se včasih konča tudi z razhodom. Če pa se je par pripravljen s preizkušnjo soočiti in o njej iskreno pogovoriti, ju lahko utrdi in tudi pripravi tudi na sprejem otroka s posvojitvijo. Spregovorila nam je, kaj pomeni v svoj odnos sprejeti otroka, ki je že doživel zanemarjanja in zlorabe, saj v odnos vstopa z dezorganizirano navezanostjo. Poudarila je pomen izgraditve varne navezanosti. Varna navezanost se lahko vzpostavi takrat, ko posvojitelj sprejme otrokova čustva, jih skuša razumeti, skuša razumeti otrokovo destruktivno vedenje v kontekstu otrokovega doživljanja in ostane ob otroku tudi v njegovem najbolj nerazumljivem vedenju. Poudarila je tudi vlogo socialnega delavca v tem odnosu.

Za njo je spregovorila ga. Iva Nežič Glavica. Sama je danes žena in mati trem otrokom, predavateljica na Teološki fakulteti in trenerka geštalt pedagogike. Na seminarju nam je spregovorila kot nekdo, ki ima izkušnjo biti posvojen. Rodila se je na Hrvaškem. Mama jo je takoj po rojstvu oddala v sirotišnico, pri treh letih in pol pa jo je posvojila gospa iz Slovenije. Danes je svoji biološki mami hvaležna, da ji je ohranila življenje, posvojiteljski mami pa, da jo je vzela za svojo, ji omogočila lepo odraščanje in ji tudi odprto pomagala spoznavati svoje korenine. Pričevanje se nas je globoko dotaknilo.

 

Po odmoru sta nam o svoji izkušnji neplodnosti in spoprijemanju z njo spregovorila Simona in David Hari. Ravno v času njune poroke sta se namreč soočala s hudo boleznijo, ki je kot posledico prinesla neplodnost. Teža tega dejstva ju je sprva močno prizadela in tudi v njun odnos prinesla veliko preizkušnjo. A našla sta oporo drug v drugem, v prijateljici, ki je imela izkušnjo izgube otroka in ju je lahko razumela, ter v zakonski skupini za pare z izkušnjo neplodnosti. Počasi je v njima zrasla želja, da se odpreta poslanstvu povezovanja parov z izkušnjo neplodnosti, zato sta odprla Zavod Neplodnost in najina rodovitnost. Skozi svoje iskreno pričevanje sta nam ponudila pogled v razumevanje parov z izkušnjo neplodnosti in razumevanje procesa odločitve za posvojitev. Poudarila sta, da to ni samoumevna odločitev para, ki se sooča z neplodnostjo, temveč klic, ki ga tak par lahko začuti in nanj odgovori.

Po predavanjih smo se razdelili v štiri skupine in si medsebojno izmenjali izkušnje dela s posvojitvijo. Pogovori so bili zelo bogati. Starši posvojitelji so spregovorili o svojih izkušnjah in z njimi bogatili socialne delavce. Tako so si medsebojno izmenjevali mnenja, poglede, izkušnje. V dvorani se je čutilo vzdušje, ki je govorilo o vrednosti tega dogodka za vse udeležence.

Seminar sem doživela kot velik dar. Mnogo ljudi je vanj nekaj vložilo in prav tako tudi mnogo prejelo. Poleg bogate in globoke vsebine sem videla pomen tega srečanja tudi v navezovanju stikov, novih poznanstev med ljudmi, ki delujemo na področju posvojitve. Prepričana sem, da bo tudi ta dan pripomogel k ustvarjanju lepše prihodnosti in doma za mnoge otroke.

Rada bi omenila še, da sem hvaležna svoji sorodnici Martini Čerin, ki je bila kot majhna deklica posvojena v našo širšo družino, in je posebno za ta dan naslikala simbolno sliko dneva (naslovna slika članka). Odločila se je, da sliko proda na licitaciji, ki bo potekala na družbenih omrežjih. Izkupiček od nakupa slike želi podariti v dober namen Zavodu ŽVI!M.

Tina Čerin