Je splav kratkotrajen in varen postopek, ki nikomur ne škoduje ali prelomni trenutek s posebnimi fizičnimi, čustvenimi in duhovnimi posledicami? V Zavodu ŽIV!M verjamemo slednje.
1. Splav ne pomaga ženskam
Ne zaščiti ženske in ne zaščiti otrok. Kriza, zaradi katere ženska razmišlja o splavu, po splavu ne bo izginila. Navadno se le še poglobi, saj trpljenju, ki je žensko sililo v splav, doda še novo rano – rano splava.
2. Ženske smo sposobne
Ženske smo zelo čuteče, polne topline, nežnosti, a smo tudi spodobne velikih naporov, dolgih neprespanih noči in nenehnega darovanja čez dan, sposobne smo hoditi v službo in nuditi oporo in ljubezen družini. Ponižujoče je reči, da nismo spodobne biti mame, pa tudi v najtežjih okoliščinah, saj smo skozi vso zgodovino dokazale, da smo vztrajne in zmoremo več, kot se tega včasih same zavedamo. Imeti otroka nam ne vzame sposobnosti, da bi razumsko razmišljale ali odlično opravljale različna dela, saj imamo sposobnost opravljati več del hkrati (multi – tasking).
3. Otroci so čudoviti
Otrok je razlog za veselje, saj prinese novo življenje, ideje, zagon, upanje, kljub temu, da morda na začetku nosečnosti deluje strašljivo, ko se podajamo v neznano. Družina se razširja in ljudje začutimo večji razlog za svoj lastni obstoj – da smo bili ustvarjeni za darovanje. Darovanje nas osrečuje.
4. Ljudje smo enakovredni
Takoj, ko se odločimo, da nekatera človeška življenja nimajo enake vrednosti kot druga, smo zašli. Vsi smo pomembni. Vsak od nas. In vsako življenje šteje. Skozi zgodovino smo bili večkrat priča načrtnemu jemanju pravic določeni skupini ljudi (Judje, ženske, osebe z motnjami v razvoju, sužnji…) in pravice so bile odvzete zakonsko, saj je takratni zakon to omogočal (obrezovanje žensk v Sudanu, ubijanje istospolnih v Iranu, l. 1940 v Nemčiji holokavst Judov in Romov, – Reichstag leta 1938 je to uzakonil, apartheid v J. Afriki, ki je bil legalen do leta 1992 itd.). A kot je rekel A. Lincoln nam noben zakon ne more dati pravice, da bi delali to, kar je narobe.
5. Človek je človek od spočetja
Ni neke določene starosti ali stopnje v razvoju, kjer postanemo ljudje, saj smo ljudje od začetka. Če začnemo mejo začetka življenja poljubno premikati, meja izgine in lahko človeško življenje končamo ne le pred rojstvom ampak tudi po rojstvu (lahko tudi kot evtanazija otrok). Ob spočetju nastane novo človeško bitje, ki je potrebno in vredno zaščite in nege.
6. Obstajajo rešitve
Mnoge ženske in pari se odločijo za splav, ker imajo občutek, da otroka ne morejo obdržati zaradi zunanjih dejavnikov in pritiskov. A mnoge organizacije nudijo strokovno pomoč: pravno, psihološko pomoč in tudi konkretno pomoč (preveri Program PreŽIV!M)
Če pa za otroka v biološki družini res ni možnosti, pa obstaja težka, a plemenita odločitev: posvojitev. Mnogi pari in družine bi z veseljem odprli vrata doma novemu otročku.
7. Splav rani ženske
Splav rani ženske, rani deklice, pušča posledice. Splav celo zakrije spolno nasilje nad ženskami, saj nihče ne ve, da »se je kaj zgodilo«. Ženska, včasih celo mladoletna deklica, ostane žrtev, medtem ko nasilnež ne nosi nobenih posledic. Pravilni odziv na nasilje nad ženskami ni prikrivanje, ampak je zaščita in pomoč ter osveščanje moških o tem, kaj pomeni biti pravi moški: pomeni biti varuh in zaščitnik šibkih.
8. Splav rani vse vključene, ne le ženske
Splav ustvarja mnoge žrtve. Poleg splavljenega otroka je žrtev tudi njegova mama, oče, bratje, sestre, dedki, babice, strici, tete in medicinsko osebje. Nikomur se ni lahko srečati z občutki, ki jih splav pusti, pa naj bo to krivda, sram, obžalovanje ali občutek praznine in izgube, ki ga pogosto doživljajo bratje, sestre in ostali sorodniki, ki so izgubili nekoga, ki pripada njihovi družini.
Splav ni preprost postopek. Splav uničuje življenja, rani, zaznamuje.
Še podpiraš splav?
Katarina Nzobandora
