Marsikdo ve, da imajo ljudje z Downovim sindromom 47 namesto 46 kromosomov. Dodaten kromosom prinese marsikaj, velikokrat tudi nerazumevanje okolice. Navajamo nekaj dejstev o tem sindromu.
- Ljudje z Downovim sindromom niso vedno veseli. Tako kot vsi ostali doživljajo vsa čustva.
- Ni spoštljivo, da ljudi, ki imajo to obliko genetske nepravilnosti, kličemo »downovci«.
- Značilnosti obraza ne določajo nujno kognitivnih sposobnosti posameznika. Če ima nekdo veliko telesnih znakov za Downov sindrom, še ne pomeni, da ima tudi nižje kognitivne sposobnosti. Seveda velja tudi obratno.
- Downov sindrom ne onemogoča sledenja navodilom. Če imajo ti ljudje dovolj časa in se jim informacije podaja na ustrezen način, lahko izpolnijo marsikatero nalogo oziroma opravilo.
- Ljudje z Downovim sindromom se med seboj močno razlikujejo.
- Običajno vedo, da se razlikujejo od večine. Veliko izmed njih jih pozna tudi razlog za to.
- Odrasli z Downovim sindromom niso »večni otroci«. So odrasli. In tako se moramo do njih tudi obnašati.
- Njihovi bratje in sestre zaradi dodatnega kromosoma, ki se je pojavil v njihovi družini, običajno ne živijo nič manj kvalitetno. Večina jih poroča o izredno dobrih odnosih.
- Ljudje zaradi Downovega sindroma ne trpijo. Raziskave kažejo, da 99 % odraslih z DS trdi, da so srečni.
- Eden večjih izzivov za ljudi z Downovim sindromom je nizek mišični tonus. Ta namreč vpliva na njihov govor, grobo in finomotoriko. Pogoste so tudi zdravstvene posebnosti povezane s srcem, vidom in sluhom.
- Beseda »prizadet« boli. Ljudje z Downovim sindromom pa si zaslužijo spoštovanje.
- Ljudje z Downovim sindromom niso le nekdo, ki potrebuje pomoč. Če jim dovolimo, lahko veliko dajo družinskim članom in tudi družbi.
Delno povzeto po https://www.ellenstumbo.com/31-facts-about-down-syndrome/